Menu Item
Geoplin ni uspel na razpisu za zakup zmogljivosti terminala za utekočinjen zemeljski plin (LNG) na Krku, te je upravljavec terminala dodelil hrvaškemu trgovcu PPD. Geoplin se po besedah ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca zdaj dogovarja s PPD, a s tem bo že tako drag LNG lahko še nekoliko dražji. Čeprav ob aprilskem dogovoru med slovensko in hrvaško vlado o posredniku vsaj javno ni bilo govora, Vrtovec trdi, da je bila ta možnost v igri vse od začetka in da razplet razpisa ni odmik od dogovora s hrvaško stranjo. V Geoplinu poudarjajo, da neuspeh na razpisu ne bo vplival na oskrbo slovenske industrije in gospodinjstev s plinom, konec meseca dodatne količine razpisuje tudi drugi LNG ponudnik v naši regiji - terminal v italijanskem Rovigu.
Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec se je aprila na Krku srečal s hrvaškim ministrom za gospodarstvo Tomislavom Ćorićem. Po srečanju je Ćorić napovedal, da bodo na terminalu na Krku povečali kapacitete za dodatnih 250 do 300 milijonov kubičnih metrov plina na leto in da bodo pripravili razpis, na katerega so se lahko prijavili tudi slovenski dobavitelji. Ćorić je na naše vprašanje, ali bo torej razpis samo za Slovenijo, dejal, da bo razpis odprt za vse, a da verjetno interesa od drugod ne bo, saj so zmogljivosti plinovodov drugih držav že dosežene.
Kot je danes poročal portal Necenzurirano, pa je zdaj upravljavec terminala proste zmogljivosti na Krku dodelil domačemu podjetju Prvo plinarsko društvo (PPD), medtem ko se je slovenski Geoplin prijavil, a je bil neuspešen. Slednje so nam nato potrdili tudi v slovenskem trgovcu. “Družba Geoplin se je prijavila na razpisu LNG Hrvatska za pridobitev objavljene okvirne 0,3 milijarde kubičnih metrov povečane zmogljivosti za uplinjanje dobav zemeljskega plina na omenjenem terminalu. Na razpisu žal ni bila izbrana, kar pa ne vpliva na oskrbo s plinom naših industrijskih odjemalcev in distributerjev.”
V pogovorih s PPD
Po besedah Vrtovca je bil javni razpis za plin s terminala LNG na Krku objavljen pred mesecem dni. “Plin je dobil prvi, ki se je prijavil, in to je bilo podjetje PPD. S tem smo bili seznanjeni in nisem vedel, da gre za tako veliko zgodbo, kot se o njej poroča v medijih,” je dejal. Minister je poudaril, da pogovori med morebitnimi slovenskimi – največji plinski trgovec pri nas je Geoplin v lasti Petrola – in hrvaškimi dobavitelji še vedno potekajo. Dodal je, da imajo tudi informacije, da Hrvati sami tega plina ne potrebujejo, na madžarskem plinovodu pa imajo polne kapacitete, tako da bo ta plin na voljo našim trgovcem. A kot je poudaril, je sklenitev pogodb za dobave plina v domeni samih trgovcev. “Država na koncu ni tista, ki vplača finančna sredstva. Gre za komercialni interes.”
Na vprašanje, ali je bilo že ves čas dogovorjeno, da bi Geoplin kapacitete kupoval od hrvaškega PPD, je Vrtovec odvrnil, da so se s hrvaško stranjo pogovarjali o prostih kapacitetah in kakšne so možnosti različnih dobav plina — brez ali preko posrednikov. Pri tem pa dodajmo, da na novinarski konferenci po srečanju na Krku ni bilo izrecno rečeno, da bi bil v igri tudi kakšen posrednik.
Slovenija računa na energetsko unijo
Vrtovec je na novinarski konferenci še poudaril, da po njegovem mnenju ni potrebe, da bi bili v skrbeh glede varnosti oskrbe s plinom. “Slovenija nima skladišča, evropska pa se polnijo z največjo hitrostjo do zdaj. To nam zagotavlja, da bomo tudi od jeseni dalje lahko zagotavljali plin. Morebitni embargi oziroma ukrepi na evropski ravni pa botrujejo temu, da v zadnjih mesecih sklepamo različne sporazume in iščemo nove vire. Med drugim smo marca sklenili solidarnostni sporazum z Italijo. Ostajam trdno na stališču, da se znotraj energetske unije glede plinske oskrbe ni bati. Ni pa lahko, tu je tudi vprašanje cene. Zato je ključna diverzifikacija virov nabav plina.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje