Menu ItemDa bi do leta 2025 izboljšali letalsko povezljivost Slovenije, bo država v prihodnjih treh letih subvencionirala 10 letalskih linij. Subvencije bodo na voljo za povezave iz vseh slovenskih mednarodnih letališč. Kam vse bomo lahko leteli?
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je na zaslišanju pred odborom za infrastrukturo dejala, da je njeno ministrstvo ustanovilo medresorsko delovno skupino za preučitev možnosti za izboljšanje letalske povezljivosti. Skupina je izdelala analizo podatkov o letalski povezljivosti Slovenije v obdobju od 1. novembra 2017 do 31. oktobra 2022, vključena pa je tudi napoved do 31. oktobra 2023.
Vlada je še isti dan, ko je potekalo zaslišanje nove ministrice za infrastrukturo, predstavila zakon o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti, ki so ga konec januarja potrdili v državnem zboru. Na osnovi tega zakona je ministrica za infrastrukturo v soglasju z ministrom za gospodarstvo, turizem in šport sprejela program za večjo letalsko povezljivost Slovenije do leta 2025. Ta določa letalske proge, ki bodo upravičene do sofinanciranja, natančnejša merila za izbiro upravičencev in odstotek financiranja.
Slovenija je leta 2021 in 2022 že izvedla dva javna razpisa, ki sta subvencionirali enajst družb. Te so opravile 2600 letov, prepeljale pa 121.000 potnikov.
Na prednostnem seznamu tudi Skopje
Infrastrukturno in gospodarsko ministrstvo sta seznam prog, ki jih bo financirala država, razdelili v tri kategorije, na prednostnem seznamu pa je deset destinacij: Dunaj, Bruselj, Kopenhagen, Atene, Helsinki, Madrid, Amsterdam, Praga, Berlin in Skopje.
“Če bo po tej prvi prijavi denar še na voljo, imamo dopolnilni seznam sedmih prog: Rim, Stockholm, Oslo, Barcelona, Lizbona, Priština in Pariz,” je navedla ministrica Bratušek, ob tem pa nadaljevala, da so sestavili še tretji seznam. Ta vključuje vse destinacije na ozemlju skupnega evropskega prostora, tako pa so poleg držav Evropske unije (EU) v naboru še Norveška, Islandija in balkanske države, med katerimi je tudi Albanija.
Preberite še: Bi morala vlada ustanoviti novo Adrio?
Subvencionirane povezave so zdaj razdeljene na dva dela, direktne povezave in povezave do prometnih vozlišč, od koder lahko potniki letijo naprej na druge destinacije.
Seznam, ki bi izboljšal letalsko povezljivost Slovenije, je predstavil tudi gospodarski minister Matjaž Han, ki je dejal, da gre za pomembno temo z “multiplikativnim učinkom, kako se bo na koncu Slovenija gospodarsko odrezala. Če ne bomo imeli letalskih povezav, tudi gospodarstvo in turizem ne bosta v taki kondiciji”.
Minister je izpostavil pomen nekaterih linij zaradi gospodarske povezanosti. Pri tem je izpostavil Nemčijo in Avstrijo ter tako pojasnil, zakaj je na prednostnem seznamu ravno Dunaj. Zaradi našega izvoza, tako Han, so med prednostnimi trgi Nemčija, Avstrija, Švica, Francija in Italija, prek teh pa je mogoče vzpostaviti tudi boljše povezave z ZDA.
Kot pomembno je Han poudaril tudi, da se Slovenija poveže z Zahodnim Balkanom, zaradi česar izrazil veselje, da je v prvem programu tudi prestolnica Severne Makedonije Skopje.
Boljša povezljivost predvidoma še letos
Program za boljšo povezljivost sta ministrstvi že podpisali, zdaj pa je na vrsti objava razpisa, na katerega se bodo lahko prijavljale letalske družbe, ki bi zagotavljale omenjene povezave. Na ministrstvu za infrastrukturo so poudarili, da morajo pred objavo razpisa počakati še na soglasje Evropske komisije, sicer pa so njihove “želje in pričakovanja, da bi soglasje dobili še v tem mesecu, kar pomeni, da bo tudi razpis lahko objavljen še v tem mesecu”. Pri tem ciljajo, da bodo razpis objavili 24. marca, možnost za prijave pa bo predvidoma 30 dni.
Nove oziroma okrepljene letalske povezave naj bi zaživele še letos, je pa izvedba odvisna tudi od prevoznikov, je še izpostavila ministrica Bratušek.
Preberite še: Okrevanje letalstva – prazni leti, bitka za odpustke in vzpon zasebnih letal
Država bo za subvencije na leto namenila 5,6 milijona evrov, skupno pa je v programu za tri leta na voljo 16,8 milijona evrov. Ta denar je zagotovljen v okviru že sprejetega proračuna. Ministrica Bratušek je pojasnila še, da bo država s tem denarjem subvencionirala letališke pristojbine do višine 50 odstotkov, kar je tudi največ, kar določa evropska uredba.
“Slovenija beleži največji padec med vsemi primerljivimi letališči”
V analizi podatkov o letalski povezljivosti Slovenije so na Ministrstvu za infrastrukturo tudi uradno potrdili slabe povezave in počasno okrevanje slovenskega letalskega prometa po pandemiji. Kot so pojasnili, sta se nesrečno združila pandemija in propad nekdanjega nacionalnega letalskega prevoznika.
“Okrevanje letalskega prometa v naši državi je med najslabšimi v EU. Tako po številu letov – konec leta 2022 smo bili na 68 odstotkih iz leta 2019, kar pomeni 32 odstotkov manj, kot po številu potnikov, kjer smo bili na 65 odstotkih, kar pomeni 44 odstotkov manj. Kot tudi po številu neposrednih oziroma posrednih letalskih povezav, kjer Slovenija beleži največji padec med vsemi primerljivimi letališči, to je kar 56 odstotkov. Primerljiva letališča zgolj 11 odstotkov,” je trenutne razmere opisala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek.
Reševanja so se po besedah Bratušek lotili v dveh korakih. En je program, ki so ga danes predstavili, druga je možnost ustanovitve novega slovenskega letalskega prevoznika. O tem bodo spregovorili, ko bodo narejene poglobljene analize, ki se sedaj pripravljajo, je še pojasnila.
Gospodarstvo pozdravilo subvencije povezav
Nov program subvencioniranja letalskih povezav pozdravljajo v gospodarstvu. Kot so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), podpirajo vsakršno rešitev, ki bo zagotovila večjo povezljivost Slovenije s svetom, predvsem z destinacijami strateškega pomena.
“Podatki namreč kažejo, da so državne subvencije letalskim prevoznikom v letu 2021 in 2022 učinkovale. Zato smo si na GZS vseskozi odločno prizadevali, da država podaljša ukrep subvencioniranja rednih letov na ljubljansko letališče, dokler letalski promet ne bo popolnoma okreval,” je poudaril direktor Združenja za promet pri GZS Robert Sever.
Program pozdravljajo tudi v Turistično gostinski zbornici Slovenije. Kot so navedli v odzivu za STA, so vladi že večkrat predlagali podaljševanje ukrepa subvencioniranja letalskih linij, saj je letalska povezljivost eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na turistični obisk.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje