Menu Item
V nadaljevanju sojenja v zadevi Teš 6 so zaslišali profesorja z zagrebške elektrotehniške fakultete Seada Berberovića, ki je sodeloval pri nabavi merilnikov, velik del vpletenih pa se sojenja danes ni udeležil. Celjska sodnica Mojca Turinek je decembrske obravnave glede investicije v šesti blok elektrarne preklicala oziroma jih je prestavila na leto 2023.
Na celjskem okrožnem sodišču so na sojenju v zadevi Teš 6 glede dobave merilne tehnike brali listinske dokaze in zaslišali profesorja z zagrebške elektrotehniške fakultete Seada Berberovića, ki je sodeloval pri nabavi merilnikov. Kot je dejal Berberović, je v bistvu pomagal profesorju s sarajevske elektrotehniške fakultete Mirsadu Raščiću. Njuna naloga je bila izdelati mnenje o razmerah na generatorjih blokov štiri in pet. Po Berberovićevih besedah sta z Raščićem vodstvu Termoelektrarne (Teš) predstavila merilne naprave, osebno je bil navzoč tudi pri inštalaciji merilnikov in njihovi demontaži. Ker je imel dobro računalniško opremo, mu je Raščić zaupal spremljanje merilnih podatkov.
Šlo je za večjo količino podatkov, zato je te podatke spremljal enkrat mesečno prek spleta, spremljanje je trajalo od 20 do 30 minut. Ko je pregledal podatke, je izsledke poslal Raščiću, je dejal Berberović. Dodal je, da je merilne naprave inštaliralo zagrebško podjetje Eccos inženiring.
Raščić je bil danes vabljen na sodišče, a je sporočil, da ne more priti, za zaslišanje prek video konference pa ni izrazil zanimanja. Lobist Peter Kotar se je znova opravičil zaradi bolezni in poslal zahtevek za začasno izključitev s sojenja. Kotar se sojenja ta mesec najverjetneje ne bo udeležil. Na sodišče ni prišel niti zakoniti zastopnik podjetje Sol Intercontinental, saj je prejšnji likvidacijski upravitelj Anže Biber sodišču sporočil, da je odstopil s funkcije. Namesto njega je funkcijo prevzelo podjetje iz tujine, ki pa ni sporočilo, kdo je njihov zakoniti zastopnik.
Prvoobtoženi v zadevi Teš 6 nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik in soobtoženi vodja projekta Teš 6 Bojan Brešar sta že septembra zavrnila očitke iz obtožnice o zlorabi položaja pri dobavi merilne tehnike in pridobitvi premoženjske koristi v skupni višini 75.000 evrov. Kot je takrat pojasnil Rotnik, so leta 2007 med remontom na generatorju bloka pet Teša odkrili nenavadno napako, saj je prišlo do razrahljanja vezja. Zato so podpisali pogodbo s podjetjem Sol Intercontinental o vgradnji merilnikov za ugotavljanje razmer na generatorju.
Po njegovih besedah je družba Siemens, ki se ukvarja s proizvodnjo generatorjev, predlagala, da bi generator bloka pet pripeljali na popravilo, vendar se vodstvo Teša za to ni odločilo, saj bi se v tem primeru močno zmanjšala proizvodnja električne energije, posledično pa bi prihodki padli za polovico. Rotnik je zavrnil očitek tožilstva o pridobitvi 45 tisoč evrov premoženjske koristi pri dobavi merilne tehnike. To je storil tudi Brešar, ki mu tožilstvo očita pridobitev 30 tisoč evrov premoženjske koristi. Kot je dejal Brešar, so odločitev o dobavi merilnih sistemov sprejele strokovne službe Teša in Holdinga slovenske elektrarne. Zatrdil je, da ni sodeloval pri izbiri dobavitelja teh sistemov.
Sojenje so zaradi ekonomičnosti in zato, da vsem obtoženim ne bi bilo treba hoditi na vse obravnave, razdelili na tri sklope. Tako so se najprej lotili posla z merilniki, nato je na vrsto prišel Teš 5, celjska sodnica Mojca Turinek pa je decembrske obravnave glede investicije v šesti blok elektrarne preklicala oz. jih je prestavila na leto 2023.
Kaj je zapisano v obtožnici?
Obtožnica prvoobtoženemu Rotniku in soobtoženim očita sporno nabavo merilne tehnike in opravljanje meritev za peti blok, ki sta bila po mnenju tožilstva nepotrebna. Poleg tega jim očita že omenjeno zlorabo položaja pri izbiri izvajalca za obnovo kotla petega in gradnjo šestega bloka Teša. Investicijo v gradnjo šestega bloka, katere vrednost se je s sprva ocenjenih 650 milijonov evrov pozneje povzpela na 1,4 milijarde evrov, pa naj bi Rotnik peljal tako, da je bil za posel izbran Alstom, iz njega pa izločen drugi ponudnik Siemens.
Krivdo je doslej priznal le pravni naslednik Alstoma, ameriško podjetje General Electric, ki je s Tešem sklenil dogovor o poravnavi. Sodišče mu je nato na naroku 3. oktobra naložilo plačilo 23 milijonov evrov denarne kazni v državni proračun in plačilo sodnih stroškov v višini 50 tisoč evrov. Z zlorabo položaja je General Electric na račun Teša pridobil 261 milijonov evrov premoženjske koristi, ki pa jih bo vrnil. V skladu z dogovorom o poravnavi je moral Tešu lani izplačati 138,7 milijona evrov, poleg tega pa bo prispeval še 110 milijonov evrov za servisne storitve in 12 milijonov evrov v povračilu drugih stroškov in prihrankov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!