Dobro desetletje po prvih policijskih preiskavah se začenja sojenje skupini ljudi na čelu z nekdanjim direktorjem Termoelektrarne Šoštanj Urošem Rotnikom, ki naj bi se okoristila pri infrastrukturnih naložbah v elektrarni. Ta pa naj bi na drugi strani utrpela za četrt milijarde evrov škode.

Slovensko tožilstvo je prvi namig o nepravilnostih dobilo od švicarskega zveznega tožilstva, ki je preiskovalo koruptivne prakse Alstoma. Med preiskavo, ki se sicer ni dotikala poslov v Sloveniji, so Švicarji našli tudi pogodbi Alstoma s slovenskim podjetjem Sol Intercontinental za svetovalne storitve pri projektih gradnje šestega bloka in obnove petega bloka – ne pa tudi dokazov, da bi slovensko podjetje v lasti družine Petra Kotarja dejansko opravilo kakšno storitev za Alstom.

Ker naj bi bile fiktivne svetovalne pogodbe pogost manever Alstoma, s katerim je prikrival podkupovanje javnih uslužbencev na odločevalskih funkcijah, so švicarski tožilci pogodbi poslali slovenskim kolegom.

Na eni strani svetovali Alstomu, na drugi Tešu

Kotar in njegova podjetja so, kot je po navedbah v obtožnici pokazala preiskava, imela pomembno vlogo pri projektih TEŠ v času, ko ga je vodil Uroš Rotnik. Medtem ko je podjetje Sol Intercontinental svetovalo Alstomu, je njegovo drugo podjetje CEE, ki ga je vodil sin Boštjan Kotar, pripravljalo razpis za izbiro dobavitelja opreme za Teš 6 in druge podlage za projekt.

Peter in Boštjan Kotar ter podjetje Sol Intercontinental (to je sicer od lani v likvidaciji) so se znašli na seznamu obtoženih.

Gre za tri sklope očitkov o oškodovanju, in sicer glede dobave opreme za blok 6 v višini 250 milijonov evrov, rekonstrukcije kotla na bloku 5 v višini 360.000 evrov in nabave merilnega sistema za bloka 4 in 5 v višini 280.000 evrov

Vnaprej izbran?

Rotniku tožilci očitajo zlorabo položaja pri treh projektih podjetja. Glavnina domnevnega oškodovanja se nanaša na posel dobave glavne tehnološke opreme za šesti blok šoštanjske elektrarne. Tožilstvo navaja, da se je Rotnik med majem 2006 in majem 2007 večkrat sestal s predstavniki Alstoma ter Petrom Kotarjem in se z njimi dogovoril, da bo Alstom izbran na razpisu za dobavitelja opreme.

Med letoma 2006 in 2009 naj bi nato Rotnik na ključne položaje organov, ki so sodelovali pri izbiri dobavitelja opreme, imenoval ljudi, ki jim je po navedbah tožilstva zaupal. Gre za dva takratna podrejena Bojana Brešarja in Jožeta Lenarta ter tri inženirje podjetja CEE, ki ga je Teš najel za svetovanje pri pisanju razpisa za dobavitelja opreme (Jožeta Dermola, Darka Weissa, Mirana Lebana).

Tožilstvo nadaljuje, da naj bi se Rotnik z njimi dogovoril, da bo postopek izbire voden tako, da bo izbran Alstom. Med drugim naj bi iz Teš prek Kotarja v Alstom odtekale zaupne informacije o kriterijih za uspeh na razpisu in podrobnosti konkurenčne ponudbe Siemensa. Rotnik naj bi poleg tega – po navedbah tožilstva brez soglasja in vednosti nadzornikov – omogočil Alstomu, da je iz ponudbi izločil cene montaže opreme, s čimer naj bi umetno znižali ceno projekta za prek 100 milijonov evrov.

Po mnenju tožilstva nepotrebni merilniki

V obtožnici sta še dva manjša sklopa, eden je nakup merilne tehnike za peti blok TEŠ. Tu naj bi Rotnik zlorabil položaj s tem, ko se je s Kotarjem, direktorjem podjetja Sol Intercontinental, in Bojanom Brešarjem, ki je bil namestnik vodje sektorja tehnike in vzdrževanja v TEŠ, februarja 2008 podpisal pogodbo za nakup sistema, čeprav ga TEŠ po navedbah tožilstva ni potreboval.

Rotnik naj bi ob pomoči Brešarja razpis izpeljal tako, da je bil Sol Intercontinental izbran kot ekskluzivni dobavitelj. Če bi izvedli odprt razpis, bi se izkazalo, da gre za nepotrebne merilnike in nepotrebne meritve, meni tožilstvo, ki v obtožnici navaja tudi, da so tako Ritnik in Brešar kot tudi Kotar vedeli, da so meritve in podatki za TEŠ neuporabni.

TEŠ je nato vse do maja 2011, ko je bila pogodba prekinjena, plačeval skoraj osem tisočakov mesečno . Skupno je Sol Intercontinentinalu v treh letih plačal 285 tisoč evrov, maja 2011 (okrog pol leta po Rotnikovi razrešitvi) pa je bila pogodba prekinjena. Tožilstvo pa ugotavlja, da je s tem Sol Intercontinental dobil 113 tisoč evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi, pri čemer naj bi 38 tisoč evrov nakazanih na njen transakcijski račun, 45 tisoč evrov naj bi Kotar v gotovini izplačal Rotniku, še 30 tisoč evrov pa Brešarju.

Drugi posel pa je rekonstrukcija kotla petega bloka, pri kateri naj bi Rotnik spet poskrbel, da je posel dobil Alstom. Sprva je bila sklenjena dvomilijonska pogodba, sledila pa sta še dva aneksa v skupni vrednosti 365 tisoč evrov, ki sta bila po mnenju tožilstva sklenjena neupravičeno, saj naj bi šlo za material in storitve, že vključene v osnovno pogodbo. Tudi pri tem naročilu naj bi Alstom prek Sol Intercontinentala Rotniku izročil provizijo, obtožnica navaja znesek 222 tisoč evrov.

Tožilstvu Rotniku očita še pranje denarja, in sicer naj bi pri omenjenih poslih dobil za najmanj 870 tisoč evrov provizij, te pa poskušal legalizirati tako, da naj bi se z Bogdanom Pušnikom dogovoril za lažno posojilno pogodbo. Tožilstvo navaja, da naj bi Rotniku tako pot svetoval davčni svetovalec Darko Končan, zato so pranja denarja osumljeni vsi trije.

261-milijonska poravnava

Ugovor na obtožnico so vložili vsi vpleteni razen družbe Alstom. Pravni naslednik Alstoma General Electrics se je marca letos v pravdnem postopku poravnal z lastnikom TEŠ, Holdingom Slovenske elektrarne, v višini okoli 261 milijonov evrov.