Sojenje vodilnim v Novi KBM: tudi tokrat niso uspeli končati zaslišanja Šlambergerja

Senatu mariborskega sodišča tudi v tretjem poskusu ni uspelo dokončati zaslišanja ene zadnjih prič na sojenju nekdanjemu prvemu možu Nove KBM Matjažu Kovačiču in soobtoženim zaradi spornih kreditov za nepremičnine na Hrvaškem. Nekdanjega tajnika banke Miho Šlambergerja bodo tako povabili tudi na naslednji narok, ki je predviden za 17. oktober.

Potem ko Šlambergerja junija niso mogli zaslišati zaradi odsotnosti obtoženega nekdanjega direktorja KBM Leasinga Igorja Šujice, avgusta pa sta zaslišanje opravila le Kovačič in njegov zagovornik Črt Šatej, saj je morala priča nato zaradi službenih obveznosti oditi, se je danes zapletlo zaradi bolniške odsotnosti enega od porotnikov.

Sodnica Danila Dobčnik Šoštarič in tožilka Mojca Petan Žura sta predlagali, da bi pričo zaslišali izven naroka, čemur pa sta ostro ugovarjala odvetnika Šatej in Nenad Zečević. Po njunem mnenju je zaslišanje neracionalno, saj bosta v tem primeru terjala vnovično zaslišanje, ko se porotnik vrne. Sodnica je vztrajala pri svojem predlogu, beseda pa je tako pripadla zagovorniku Šujice Zečeviću. Ker pa je tudi ta, zaradi še enega današnjega naroka, imel le uro časa, ni niti njemu uspelo zastaviti vseh vprašanj.

Njegova vprašanja so se sicer vrtela okoli neodvisnosti dela kreditnega odbora v banki in morebitnega vplivanja članov uprave na podeljevanje kreditov. Zagotovil je, da so imeli vsi člani odbora enako besedo, tudi Kovačič in soobtožena Manja Skernišak, sicer takratna članica uprave. Prav tako po njegovem hrvaško podjetje Multiconsult, kljub lastniški povezavi z Novo KBM, ni imelo pri odločanju o kreditih nobenega privilegiranega položaja.

Glede načina nakupa zemljišč na Hrvaškem preko nakupa poslovnih deležev hrvaških podjetij, ki so imeli v lasti zemljišča, je Šlamberger pojasnil, da je to bila pogosta praksa, saj so bili tako stroški nižji. Na Hrvaškem mora namreč davek pri nakupu nepremičnine vedno plačati kupec, poleg tega je ta bil tam tudi nekaj višji.

Povedal je še, da so bile ocenjene vrednosti hrvaških cenilcev višje od pozneje sklenjenih poslov, njihovi interni slovenski cenilci pa pri cenitvah niso imeli pripomb. Na neposredno vprašanje odvetnika Zečevića, ali je Šujica imel kakršnokoli možnost vplivati na odločanje kreditnega odbora, je priča odvrnila, da je bil v enakem položaju kot vsi ostali komitenti in da ne ve, kako bi lahko vplival.