Svetovna banka je poslabšala napoved rasti kitajskega gospodarstva za prihodnje leto s 4,8 na 4,4 odstotka. Znižala je tudi napoved rasti celotne vzhodnoazijske regije, in sicer na 4,5 odstotka, kar je – izvzemši leta, ko so se zgodili izredni dogodki – najnižja stopnja rasti v zadnjih 50 letih. Glavni razlogi so počasno okrevanje po pandemiji, kitajska nepremičninska kriza in zaostreni trgovinski odnosi z Združenimi državami Amerike (ZDA).
Svetovna banka, ki je aprila Kitajski napovedovala 4,8-odstotno rast v prihodnjem letu, zdaj napoved znižuje na 4,4 odstotka.
Ohlajanje v drugem največjem svetovnem gospodarstvu, takoj za ameriškim, pa se bo prelilo tudi v sosednje države. Tako je po pisanju FT.com Svetovna banka znižala napoved za celotno regijo vzhodne Azije in Pacifika, ki vključuje Kitajsko, in sicer s 4,8 na 4,5 odstotka.
Čeprav se zdijo te stopnje rasti zelo spodobne (evrsko območje naj bi prihodnje leto doseglo okoli enoodstotno rast), pa so z zgodovinskega vidika nizke. Vzhodnoazijska regija, ki zadnja desetletja velja za motor svetovnega gospodarstva, bo rasla najpočasneje od poznih šestdesetih let prejšnjega stoletja. Izvzeti so izredni dogodki, kot so pandemija koronavirusa, azijska finančna kriza in globalni naftni šok v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Pandemija, nepremičninska kriza, trgovinska vojna z ZDA
Aaditya Mattoo, glavna ekonomistka Svetovne banke za vzhodno Azijo in Pacifik, je po pisanju FT.com dejala, da so ekonomisti pričakovali večji in trajnejši odboj drugega največjega svetovnega gospodarstva (za ameriškim) po pandemiji.
A prodaja na drobno ne dosega ravni pred pandemijo, cene stanovanj stagnirajo, dolg gospodinjstev se povečuje, naložbe zasebnega sektorja pa zaostajajo za napovedmi.
Kitajsko poleg tega pesti dolžniška kriza v nepremičninski panogi, ki je zelo pomembna, saj ustvari med 25 in 30 odstotkov kitajskega BDP. Nekoč največji nepremičninar v državi China Evergrande se spopada z visoko zadolženostjo, kar ga ob hkratnem padcu prihodkov poriva v boj za preživetje.
Zaostrujejo pa se tudi razmere v izvoznem sektorju vzhodnoazijskega gospodarstva. Na Kitajskem in v Vietnamu beležijo več kot desetodstotni upad izvoza, v Indoneziji in Maleziji pa ta presega 20 odstotkov. Številke po eni strani odražajo padec globalnega povpraševanja, po drugi pa tudi učinek protekcionistične industrijske in trgovinske politike ZDA, ki odraža v zadnjih letih zaostrene politične odnose med Washingtonom in Pekingom.
Mattoo je opozorila, da se bo počasnejša rast nadaljevala, če se vlade, vključno s kitajsko, ne lotijo "globljih" reform storitvenega sektorja ter stopijo na vlak digitalne revolucije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!