Menu Item
Novi trendi v telekomunikacijah: ločevanje stolpov v druga podjetja je že običajna praksa in trend, ki se uveljavlja. "Ideja je, da se telekomunikacijski operaterji ne ukvarjajo več z gradbeno infrastrukturo, ampak da so vsi na istih stolpih, kar zmanjša tudi negativne vplive na okolje. To prinaša tudi nižje stroške. Nižji stroški pa nižje cene," pravijo strokovnjaki.
Deutsche Telekom je julija lani prejel osupljivih 10 milijard evrov za 51 odstotni delež v svojem podjetju komunikacijskih stolpov, kar je sprožilo nadaljnje iskanje naslednjega megaposla na področju telekomunikacij, medijev in tehnologije, piše ionanalytics.
Prodaja deleža je namreč zadnja v nizu delitev infrastrukturnih enot evropskih mobilnih operaterjev za stolpe. Te poslovne dejavnosti pa po nekaterih podatkih predstavljajo že okoli tretjino vrednosti vseh telekomunikacijskih poslov.
Vlagatelji v infrastrukturo, ki so se prej trudili pridobiti delež v GD Towers, oprezajo za novimi priložnostmi. O naložbi v Vodafone Vantage Towers, denimo, razmišljajo KKR, EKT in Global Infrastructure Partners (GIP). Pričakuje se, da bodo vlagatelji videli še več priložnosti za vlaganje v telekomunikacije, ko bodo evropski operaterji sprožili ločevanje svoje stolpne infrastrukture v nova podjetja.
“To bo koristilo norveškim potrošnikom”
Zaključena je tudi prodaja 30 odstotkov novoustanovljenega norveškega podjetja Telenor Fiber AS. Kupec je konzorcij, ki ga vodi investicijska družba KKR. “Ta transakcija je pomemben korak. Dokazujemo vrednost Telenorjeve infrastrukture, hkrati pa ščitimo prihodnje naložbe v norveško tehnologijo optičnih vlaken. To bo koristilo norveškim potrošnikom, ki bodo dobili dostop do sodobnih in zmogljivih komunikacijskih možnosti prek Telenorja, ki še naprej izboljšuje svojo ponudbo za stranke,” je povedala Jannicke Hilland, direktorica Telenor infrastrukture.
Telenorjev cilj je prevzeti znaten del preostalega trga na Norveškem in še naprej izboljševati pokritost z optičnim omrežjem ter zagotavljati večji dostop do fiksnih, mobilnih in hitrih televizijskih storitev. KKR ima veliko izkušenj prav z digitalno infrastrukturo.
Tudi Vodafone se je strinjal s prodajo svojih oddajnih stolpov družbi Vantage Towers Global Infrastructure Partners (GIP) in KKR, je poročal Reuters.
Izvršni direktor Vodafona Nick Read je dejal, da je s pogodbo, ki jo Vantage ocenjuje na 16 milijard evrov, ohranil tudi del nadzora nad 5G infrastrukturo. “Obenem pa to bistveno poveča finančno prilagodljivost Vantage Tower, da lahko izkoristi prihodnje priložnosti za rast,” je dodal.
Povedal je še, da bo Vodafone izupiček porabil za zmanjševanje dolga. Vodafone je namreč lani stolpe prenesel v ločeno podjetje, ki kotira na borzi.
Tudi TIM je v začetku februarja potrdil, da je prejel nezavezujočo ponudbo ameriške investicijske družbe KKR za nakup deleža v fiksnem omrežju. Čeprav podrobnosti ponudbe še niso znane, so v TIM-u potrdili, da bo v primeru sklenitve dogovora ameriška družba prevzela nadzor nad novoustanovljeno družbo, piše Capacity media.
Telefonica je oktobra poročala, da je njen Telkius Telecom (podjetje skupine Telefonica, ki je v solasti KKR in Pontegade), podpisal pogodbo z American Tower Corporation o prodaji telekomunikacijskih stolpov v Evropi (Španija in Nemčija) in v Latinski Ameriki ( Brazilija, Peru, Čile in Argentina). Vrednost posla je 7,7 milijarde evrov.
“Povsem običajna praksa”
Operaterji skupine Telefonica bodo po pogodbi še naprej zagotavljali svoje storitve pod podobnimi pogoji kot doslej. Ta odločitev je del strategije Telefonice, ki med drugim predvideva aktivno upravljanje njenega portfelja s ciljem ustvarjati novo vrednost, in hkrati zmanjševanje dolga. Predsednik Telefonice, José María Álvarez-Pallete, je dejal, da se bo “po tej veliki operaciji še naprej osredotočal na najbolj ambiciozne cilje: integracijo O2 z Virgin v Združenem kraljestvu, prevzem Oi mobile v Braziliji in zmanjšanje dolga.” American Tower pa po tem poslu postane vodilni dobavitelj Telefonice v Evropi in Latinski Ameriki ter ohrani svoj status partnerja pri strateških projektih v Braziliji, Argentini in Kolumbiji.
“To je običajna praksa, to počnejo tudi drugi telekomi po svetu, od Vodafone, do Deutsche Telekom, Telekom Austria, A1 Hrvaška, Telekom Italia, British Telecom,” pojasnjuje Dražen Tomić, odgovorni urednik ICTbusiness.info. “Logično je, da telekomunikacijski operaterji iščejo načine, kako unovčiti svoja razmeroma mrtva sredstva, kjer je donosnost naložb majhna. In temu so namenjeni specializirani skladi, za katere je tako majhna donosnost varnega premoženja zelo zadovoljiva,” pa pravi strokovnjak za telekomunikacije Đuro Lubura.
Konsolidacije prinašajo nižje stroške, ti pa nižje cene
Bazne postaje ali stolpi so trend, ki tudi na hrvaškem trgu niso nič novega. A1 Hrvaška je že izločila podjetje A1 Towers z okoli 2000 stolpi, ki zdaj konkurira državnim Oddajnikom in zvezam.
“Trend v svetu je, da se telekomunikacijski operaterji ukvarjajo s tem, kar je tudi njihova naloga, to je zagotavljanje storitev uporabnikom. In pravzaprav je popolnoma nepomembno, kdo je lastnik infrastrukture, pa naj bodo to stebri, pa naj bo napajalna, ali optična infrastruktura, če je le ta na voljo vsem,” pojasnjuje Lubura. Poleg tega so stolpi “omejen vir”. Niti ekonomsko ni smiselno, da bi vsak operater zgradil svoj stolp na isti lokaciji, poleg tega tudi ni zmeraj mogoče za to dobiti dovoljenj.
“Ideja je, da se na ta način telekomunikacijski operaterji ne ukvarjajo več z gradbeno infrastrukturo, ampak da so vsi na istih stolpih, kar zmanjša tudi negativne vplive na okolje. Po drugi strani pa se tako zniža tudi cena same gradnje,” pojasnjuje Tomić. Lubura pa temu dodaja, da vsako iskanje sinergij dejansko prinaša tudi nižje stroške. Nižji stroški pa nižje cene.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje