Menu ItemFinančno stanje Termoelektrarne Šoštanj bi v prihodnjem letu brez posega države vodilo v stečajni postopek. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pripravljajo interventni zakon, ki bi Teš in Premogovnik Velenje izločil iz Holdinga Slovenske elektrarne in tako ohranil edini vir za daljinsko ogrevanje več kot 35.000 prebivalcev na območju savinjsko-šaleške regije.
Termoelektrarno Šoštanj (Teš) bo pred stečajem reševala država. Kot je povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, so ga v Holdingu Slovenskih elektrarn (HSE) opozorili, da je finančno stanje Teša tako slabo, da bi z novim letom vodilo v začetek stečajnih postopkov. Brez posega države se jim ne bi mogli izogniti. Ocenjena izguba elektrarne naj bi v letu 2025 znašala med 150 in 200 milijonov evrov, državi pa bi v primeru stečaja ostalo tudi 286 milijonov evrov neplačanega dolga do Evropske investicijske banke.
Z začetkom stečajnih postopkov bi bila ogrožena ne le proizvodnja elektrike, ampak tudi daljinsko ogrevanje ljudi v savinjsko-šaleški regiji, kjer je Teš edini dobavitelj toplote. Po Kumrovih besedah bi zaprtje ali omejevanje tega vira ogrevanja predstavljajo nedopustno tveganje za več kot 35 tisoč prebivalcev ter industrijo.
Reševanja oskrbe s toploto v tej regiji se bo z interventnim zakonom lotilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Kumer je opozoril, da pravila morebitno intervencijo države omejujejo. “Najverjetneje bomo morali omejiti režim obratovanja Teša in Premogovnika Velenje. Vsekakor bomo iskali maksimizacijo novega režima obratovanja, ki bo predvsem slonel na ogrevanju,” je dodal minister.
Nov režim bo letno stal 150 milijonov evrov, država po denar k energetskim podjetjem
Neuradno naj bi ustanovili javno službo za oskrbo s toplo in tako imenovano termodivizijo, ki obsega Teš in Premogovnik Velenje, izločili iz HSE in prenesli neposredno pod pristojnost Slovenskega državnega holdinga. Predrugačena termodivizija bi temeljila zgolj na ogrevanju. Ocenjeni letni strošek za državo za vzdrževanje Teša in premogovnika naj bi znašal približno 150 milijonov evrov.
Neuradno so na ministrstvu opozarjali, da bi se brez izločitve Teš in Premogovnika Velenje prej ali slej potopil tudi HSE, ki je sicer dobičkonosen.
Začasna rešitev, s katero se bodo v savinjsko-šaleški regiji ogrevali do vzpostavitve alternativnega sistema, po Kumrovih besedah ne bo poceni. “Da se strošek ne prevali na ljudi iz doline ali davkoplačevalce, bom naredil vse, kar je v moji moči, da se za ta namen uporabijo dobički energetskih podjetij,” je povedal. Na ministrstvu naj bi preverjali možnost, da bi ta denar zagotovili z obdavčenjem dobičkov drugih energetskih podjetij v državni lasti.
“V tem položaju smo zaradi preteklih odločitev politike. Problemu se ne moremo izogniti, moramo pa čim prej najti rešitve,” je pred kamerami dejal Kumer in spomnil na gradnjo Teša 6. Ob tem je ponovno obljubil, da bodo našli rešitve za ogrevanje ljudi iz savinjsko-šaleške regije in poskrbeli za zaposlene iz velenjskega premogovnika, ki bi sicer ostali brez dela. “S tem bomo pridobili čas, da bomo lahko izvedli pravičen prehod na vseh nivojih,” je sklenil Kumer.
Velenjski župan: Na težave opozarjamo že več let
Velenjski župan Peter Dermol pa je v današnji izjavi poudaril, da na težave in potrebe Šaleške doline opozarjajo že več let, a se tudi ob napovedi interventnega zakona zdi, da jih nihče ne sliši. Potezo ministrstva za okolje, podnebje in energijo je označil kot poziv k sprejetju “zelo težkih odločitev, ki danes v nobeni meri ne zagotavljajo pravičnega prehoda; ravno nasprotno, ogrožajo ga”.
Pred tem bi morala biti po njegovih besedah sprejeta zakona o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju velenjskega premogovnika, kar pričakujejo že tri leta. “Seveda je nelagodje zelo veliko, ko vidiš, na kakšen način se lahko interventni zakon sprejme po hitrem postopku, na drugi strani pa se zakona, ki konec koncev zagotavljata nek normalen izstop iz premoga, mrcvarita v raznih predalih,” je dejal.
Vprašanje pravičnega prehoda je po njegovih ocenah vse od začetka njegove obravnave potisnjeno v ozadje. “Nisem slišal mnogo politikov, ki bi se zavzemali za sprejetje obeh zakonov. Nisem slišal mnogo politikov, ki bi na glas povedali, da si tukaj zaslužimo pravičen prehod, da zaposleni v premogovniku potrebujejo socialno varnost, da potrebujemo nova delovna mesta,” je dejal.
Napovedal je, da se bodo na občini o nadaljnjih korakih posvetovali s strokovnjaki. Odločitvam vlade ne želi oporekati, je pa dolžan zaščititi interes občanov, je poudaril. Upa, da bo k boljšemu sodelovanju prispeval tudi današnji sestanek na okoljskem ministrstvu. Nanj je minister Bojan Kumer poleg njega med drugim povabil predstavnike HSE, Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje ter župana Šoštanja.
Teš lani s skoraj 46 milijonov evrov izgube
Teš je po podatkih iz letnega poročila Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) lani ustvaril 478,70 milijonov evrov prihodkov. Proizvodnja električne energije je v Tešu lani dosegla 2735 gigavatnih ur (GWh), kar je pet odstotkov več kot predlani. Z dvema premogovnima blokoma, ki od konca leta 2022 poleg domačega vira uporabljata tudi tuji premog in biomaso, je proizvedel 2679 GWh, s plinskimi turbinami pa 56 GWh električne energije.
Teš poleg proizvodnje elektrike zagotavlja tudi toplotno energijo za Šaleško dolino. Lani je proizvedel 305 GWh toplotne energije za ogrevanje, kar je štiri odstotke manj kot leta 2022, in sicer zaradi nižjih potreb po odjemu toplotne energije. S prodajo toplotne energije je dosegel 49 odstotkov več prihodkov od doseženih v letu 2022 zaradi višje prodajne cene toplotne energije, še izhaja iz letnega poročila HSE za lani.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje