Menu Item
Na ukrajinsko-poljski meji čaka približno 1.100 vagonov žita, ki pa jih zaradi dolgotrajnih birokratskih postopkov in logističnih težav ni mogoče premakniti, opozarjajo trgovci in uradniki ukrajinske železniške družbe.
Če k temu dodamo še vagone, na katere je naloženo rastlinsko olje, železova ruda, kovine, kemikalije in premog, je po nedavno objavljenih podatkih ukrajinskega državnega železniškega podjetja Ukrzaliznitsia na meji obtičalo 24.190 vagonov.
Približno polovica teh vagonov stoji v bližini vasi Izov, glavnega železniškega mejnega prehoda s Poljsko, bili pa so na poti v poljsko pristanišče Gdansk, je po poročanju N1 Hrvaška pojasnil Valeri Tkačev, namestnik direktorja komercialnega oddelka pri Ukrzaliznitsia. Kot pojasnjujejo poznavalci panoge, je bistven problem manko delavcev, pa tudi manko vagonov, ki bi lahko prevzeli tako veliko količino blaga.
Ukrajina je ena večjih izvoznic žita na svetu. Pred vojno ga je sicer izvažala skoraj izključno čez Črno morje, saj so stroški prevoza po železniških tirih višji. Kijev zdaj išče alternativno kopensko pot za izvoz, saj je ruska invazija blokirala bistvena ukrajinska pristanišča na jugu države. Trgovci kljub temu poudarjajo, da prevoza tovora ne ovirajo le logistični izzivi, ampak tudi birokracija.
Ukrajinsko železniško omrežje uporablja ruske tire, široke približno meter in pol, kar je približno deset centimetrov širše od tirov, ki jih uporabljajo v večini preostale Evrope. To pomeni, da je treba vagone dvigniti z žerjavom in šasije menjati ročno. Alternativna rešitev bi bila premestitev žita z ukrajinskih na poljske vagone, kar pa lahko traja do pol ure na vagon.
Nabralo naj bi se za tri tedne dostav
V bližini vasi Izov mejo trenutno prečka okrog 500 vagonov na dan, poudarja Tkačev, kar pomeni, da so dostave v zaostanku približno tri tedne. Sicer je morebitnih prehodov še veliko, a mnogi nimajo ustrezne infrastrukture, je pojasnil Tkačev. Državna železnica si prizadeva za povečanje zmogljivosti, kar pomeni, da bi Poljsko, Romunijo, Madžarsko in Slovaško v prihodnjih treh mesecih lahko prečkalo 1.100 vagonov žita na dan, kar bi bilo skoraj desetkrat več kot marca, je še dejal.
Podjetje hkrati zaposluje nove delavce in prestavlja delavce službe potniškega prometa v službo tovornega prometa. Obenem kupuje opremo za prilagajanje vagonov in poskuša ublažiti druge težave, kot so carinski postopki, je dejal Tkačev. “Prizadevamo si za pospešitev postopka – zmanjšanje števila in trajanja pregledov vagonov in papirologije,” je dejal.
Ukrajinski proizvajalec hrane Astarta Holding naj bi aprila dobavljal 25.000 metričnih ton koruze kupcem v Evropi, vendar še ni prejel potrebne odobritve železniških regulatorjev, je povedala Julija Bereščenko, direktorica za odnose z vlagatelji in poslovni razvoj.
V podjetju so še povedali, da imajo na zalogi okoli 150.000 ton neporabljenega žita, večinoma koruze. V tem letnem času bi morale biti zaloge skoraj prazne, poudarjajo.
Ukrajina je poročala, da je izvoz žit marca zaradi zaprtja pristanišč znašal desetino ravni iz istega meseca lani. Agencije za humanitarno pomoč poudarjajo, da bodo države, ki so doslej uvažale žito iz Ukrajine, vključno s Kitajsko, Egiptom, Turčijo in Indonezijo, morale poiskati alternativne vire oskrbe, ker se bodo sicer soočale s pomanjkanjem hrane.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!