Indeksi na newyorških borzah so danes trgovanje sklenili v rdečem. Delnice na Wall Streetu so utrpele še en udarec in izgubile večji del sredinih dobičkov, saj vlagatelje skrbijo naslednji koraki Trumpa. Indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 39.593.66 točke, kar je 2,50 odstotka manj kot v sredo. Indeks 500 največjih ameriških podjetij S&P 500 se je oblikoval pri vrednosti 5268,05 točke, kar je 3,46 odstotka manj kot ob koncu sredinega trgovanja. Tehnološki indeks Nasdaq je izgubil 4,31 odstotka in trgovanje sklenil pri 16.386,31 točke. Cene nafte so medtem do konca newyorškega borznega trgovanja padle. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte, ki bo dobavljena maja, je bilo treba odšteti 60,38 dolarja, kar je 1,97 dolarja manj kot v sredo. Sod severnomorske nafte brent za dobavo junija pa se je pocenil za 1,86 dolarja na 63,62 dolarja.

Zvišala se je cena zlata, ki se je v današnjem trgovanju na borzi v New Yorku podražilo za 113,60 dolarja oz. 3,69 odstotka na 3193 dolarjev za 31,1-gramsko unčo.

Trumpova odločitev o razveljavitvi carin, kar ne velja za Kitajsko, ni odpravila negotovosti in pritiska na ameriško ter svetovno gospodarstvo, so v četrtek opozorili številni ameriški ekonomisti:

"Potrošniki se trenutno soočajo s povprečno dejansko carinsko stopnjo v višini 25,3 odstotka, kar je najvišja raven od leta 1909," so ocenili v mislišču za proračun na univerzi Yale. "To se le malenkostno razlikuje od stopnje pred objavo 9. aprila. Tudi po spremembah v potrošnji bo povprečna carinska stopnja znašala 18,1 odstotka, kar je najvišja raven od leta 1934," so še ocenili. 

"Spodbudno je bilo videti, da si je predsednik premislil glede tako imenovanih 'recipročnih' carin, a v tem ne bi iskali preveč tolažbe, saj svetovna trgovinska vojna še vedno divja," je medtem na X ocenil Mark Zandi, eden glavnih ekonomistov pri bonitetni hiši Moody's. "Še vedno ocenjujem, da je verjetnost recesije v tem letu 60-odstotna," je dodal. Medtem se še ena ameriška ekonomistka Claudia Sahm sprašuje, kako se bodo ZDA spopadle s kazenskimi carinami na Kitajsko. 

Po sestanku ameriške administracije je Donald Trump dejal, da carine spodbujajo ameriško proizvodnjo in ščitijo delovna mesta.

Meni, da je njegova administracija "zelo blizu" prvega dogovora o carinah z eno od držav ter dodal, da želi "skleniti dogovore, ki so pravični za ZDA". Ob koncu 90-dnevnega premora bodo carine za države začele veljati, če dogovori, ki jih ZDA želijo, ne bodo doseženi. Na vprašanje o prihodkih od carin je Trump odgovoril, da jih bo uporabil za zniževanje državnega dolga in zmanjševanje davkov. "Ameriška jeklarska industrija bo zdaj zaradi carin zelo uspešna," je dejal Trump in poudaril, da so danes jeklarne prazne, vendar se bo to kmalu spremenilo po zaslugi njegovih ukrepov. "Močnejši bomo kot kdajkoli prej," je dodal.

Po besedah trgovinskega predstavnika Jamiesona Greera je Trump prejšnji teden začel "preurejanje mednarodne trgovine". Po njegovih besedah bi se to moralo zgoditi že pred desetletji, Trump pa da je oblast prevzel v "izrednih razmerah". Po sestanku je Greer dejal, da jim je prejšnja administracija zapustila "zmedo". Po njegovih besedah se Trump s carinami zavzema za ameriške delavce.

Glede na kazalnik časnika Financial Times je Trumpu uspelo povzročiti največjo stopnjo gospodarske negotovosti v zadnjih 20 letih. Nezanesljivost, ki jo je doma in po svetu povzročil Trump, je po tem kazalniku precej večja od tiste, ki jo je pred nekaj leti sprožila pandemija covida-19. Na podatke je opozoril novinar časnika John Burn-Murdoch. "Pri divjem nihanju med političnimi stališči, dajanju prednosti in nato zavračanju novega svetovalca vsak teden ter uporabi nasprotujočih si utemeljitev pri vsakem koraku tudi posamezni obrati v smer zdrave pameti ne ustavijo kaosa," je dejal.

"Skoraj vsak teden imamo drugačno carinsko politiko, v zadnjem času skoraj vsak dan. Celo danes je carinska stopnja proti Kitajski poskočila s 125 na 145 odstotkov," je sporočila direktorica gospodarskih analiz pri inštitutu Progress Tahra Jirari. Poudarila je, da bodo dolgoročne odločitve podjetij o naložbah skoraj nemogoče.

Glavni naložbeni direktor pri podjetju ReSolve Asset Management Adam Butler je dejal, da je negotovost, ki jo povzroča Trump, resnična grožnja svetovni gospodarski rasti v srednjeročnem obdobju, saj si nihče ne bo upal sprejemati odločitev o zaposlovanju in naložbah.

"Splošno zaupanje v ZDA kot varen kraj za naložbe je že upadlo," pa je po navedbah časnika Financial Times dejal svetovalec za upravljanje in analitik s področja kibernetskega vojskovanja Guy-Phillippe Goldstein.

Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen je danes popoldne prek družbenega omrežja X sporočila tudi, da sta se s predsednikom Združenih arabskih emiratov Mohamedom bin Zajedom al Nahjanom strinjala o začetku pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu med EU in Združenimi arabskimi emirati.

"Ta sporazum bo okrepil naše dvostranske odnose in prispeval k blaginji širše regije," je zapisala von der Leyen.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je danes z 216 glasovi proti 214 potrdil proračunski okvir za letošnje leto, ki ga je že prej sestavil in potrdil senat. Glasovanje je bilo sinoči preloženo za nedoločen čas, ker republikanci niso imeli dovolj glasov podpore, poročajo ameriški mediji.

Konservativni republikanci v predstavniškem domu kongresa so bili proti senatni proračunski resoluciji, ker v njej ni dovolj zagotovil za velike proračunske prihranke. V senatu je le zaveza za najmanj štiri milijarde dolarjev prihrankov, o čemer se lahko sicer v procesu sprejemanja proračuna pogajajo naprej, vendar je bilo to za okrog deset republikanskih članov predstavniškega doma veliko premalo.

Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je po sinočnji preložitvi glasovanja čez noč nadaljeval s prepričevanjem konservativnih kongresnikov in zjutraj uspel. Proti sta na koncu z demokrati glasovala le dva republikanca. "To je bil dober dan v predstavniškem domu. Rekel sem vam, da ne dvomite v nas. Mediji vedno dvomijo. Demokrati vedno dvomijo. Toda mi opravimo delo," je po glasovanju po navedbah medija The Hill dejal Johnson.

Ključna naj bi bila jutranja skupna izjava za medije Johnsona in vodje senatne večine Johna Thuna, kjer se je senator zavezal, da bodo prihranki na koncu veliko večji, kot to določa resolucija. Konservativni republikanci zahtevajo najmanj 1.500 do 2.000 milijard dolarjev, kar pa bo nemogoče doseči brez krčenja zveznih zdravstvenih in pokojninskega programa, zaradi česar so demokrati odločno proti.

Sprejetje enakih proračunskih resolucij v predstavniškem domu in senatu je pogoj, da lahko začnejo kongresni odbori pripravljati in sprejemati strankarski paket predlogov znižanja davkov, vojaške porabe, energetske politike in naložb v varnost meja, kar so prednostne naloge Trumpa. 

Bela hiša je pravkar pojasnila, da carine na uvoženo kitajsko blago znašajo 145 odstotkov.

V sredo je ameriški predsednik Trump dejal, da bo dajatev zvišal na 125 odstotkov, a je njegova administracija po poročanju BBC pravkar potrdila, da ta številka ne vključuje že obstoječe 20-odstotne carine, ki se ji dodaja še dodatna carina, tako da je skupni znesek 145 odstotkov.

Po zadnjih uradnih podatkih cene jajc v ZDA dosegajo rekordnih 6,23 dolarja (5,56 evra) za deset jajc. Čeprav se to morda ne zdi pomembno, pa to predstavlja zaplet za Trumpa, ki je med kampanjo večkrat obljubil, da bo znižal cene jajc, poroča BBC.

Zakaj? V ZDA politiki – tako republikanci kot demokrati – uporabljajo ceno jajc kot kazalnik življenjskih stroškov. Gre za podatek, ki ga pogosto uporabljajo kot nadomestek za splošne cene.

Prejšnji mesec je Trump dejal, da je njegov predhodnik Joe Biden "dopustil, da je cena jajc ušla izpod nadzora".

Visoke ameriške carine na kitajsko blago bi lahko vplivale tudi na ceno iPhona, saj je po podatkih družbe Counterpoint Research kar 80 odstotkov Applovih naprav, namenjenih v ZDA, izdelanih na Kitajskem, navaja Reuters.

Nekateri analitiki pravijo, da bi se cene iPhonov v ZDA lahko zvišale za več sto dolarjev, če bi se stroški zaradi carin prenesli na potrošnike. Poleg tega bi lahko nihanje vrednosti dolarja povzročilo višje cene tudi v Evropi, Veliki Britaniji in drugod po svetu. Ko so carine začele veljati, naj bi Apple poskušal pospešiti in povečati proizvodnjo naprav, izdelanih v Indiji, da bi se tako izognil visokim dajatvam, uvedenim za blago iz Kitajske.