Indeksi na newyorških borzah so današnje trgovanje sklenili neenotno. Vlagatelje je skrbela morebitna recesija zaradi potez ameriškega predsednika Trumpa, ki povečujejo bojazni pred trgovinsko vojno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 37965,60 točke, kar je 0,91 odstotka manj kot v petek. Indeks 500 največjih ameriških podjetij S&P 500 se je oblikoval pri vrednosti 5062,25 točke, kar je 0,23 odstotka manj kot ob koncu petkovega trgovanja. Tehnološki indeks Nasdaq je pridobil 0,10 odstotka in trgovanje sklenil pri 15.603,26 točke.

Nafta se je do konca trgovanja na newyorških borzah pocenila. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte, ki bo dobavljena maja, je bilo treba odšteti 60,97 dolarja, kar je 1,02 dolarja manj kot v petek, sod severnomorske nafte brent za dobavo junija pa se je pocenil za 1,14 dolarja na 64,44 dolarja.

Padla je tudi cena zlata, ki se je v današnjem trgovanju na borzi v New Yorku pocenilo za 1,54 odstotka na 2988,80 dolarjev za 31,1-gramsko unčo.

Ameriški predsednik Trump je dejal, da ne razmišlja o začasni ustavitvi uvajanja novih carin, s čimer bi omogočil pogajanja z drugimi državami, poroča BBC. 

Prav tako je Bela hiša za "lažne novice" označila predhodna poročanja, da naj bi Washington uvedel 90-dnevni premor na uvajanje carin. "O tem ne razmišljamo. Veliko, veliko držav prihaja k nam na pogajanja o dogovorih, in ti bodo pošteni," je Trump povedal novinarjem v Ovalni pisarni.

Ameriški predsednik je nato ponovno poudaril svojo grožnjo o dodatnih 50-odstotnih carinah na kitajsko blago, če Peking do torka ne odstopi od načrtovanih povračilnih ukrepov.

Trump je zatrdil še, da ZDA "dosegajo izjemen napredek s številnimi državami" glede carin. Države, ki so ZDA "izkoriščale, nas zdaj prosijo, da bi se lahko pogajale z nami," je povedal novinarjem in dodal, da se bo trenutno stanje ZDA obrestovalo, saj da bo pomagalo ponovno odpreti ameriške tovarne in okrepiti ameriško gospodarstvo. 

"Ne bomo več skrbeli za naše sovražnike, a poskrbeli bomo za naše prijatelje," je sklenil. 

Mehika se želi izogniti uvedbi vzajemnih carin na uvoz iz ZDA, vendar te možnosti ne izključuje, je danes dejala mehiška predsednica Claudia Sheinbaum. Ameriški predsednik Trump je doslej proti Mehiki uvedel carine na uvoz avtomobilov, jekla in aluminija, ne pa tudi carin, ki jih je uvedel za večino držav po svetu.

Sheinbaum je pojasnila, da bi rada nadaljevala dialog z Washingtonom, preden bodo sprejeli kakršne koli druge ukrepe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Trump je sredi preteklega tedna napovedal uvedbo novih, t. i. vzajemnih carin, ki v višini 10 odstotkov od sobote veljajo za ves svet, medtem ko bodo od srede za 60 držav in EU v veljavi še višje carine.

Za Kanado in Mehiko te carine ne veljajo, saj je ameriški predsednik proti obema državama že prej uvedel 25-odstotne carine na ves uvoz, ki ni krit z določili sporazuma o prosti trgovini med trojico držav (USMCA). Ocarinjeni so jeklo, aluminij in avtomobili.

Evropska komisija naj bi kot odgovor na ameriške carine na jeklo in aluminij iz EU v ponedeljek predlagala 25-odstotne povračilne carine na vrsto ameriških izdelkov.

Kot je navedeno v dokumentu, ki ga je pridobil Reuters, bo del carin v veljavo stopil 16. maja, preostanek pa 1. decembra.

Carine na ameriški viski bourbon so bile umaknjene iz predloga.

Proizvajalca avtomobilov Audi in Jaguar Land Rover naj bi zaradi nove carinske politike ZDA začasno zaustavila izvoz v ZDA. Pri Audiju naj bi to po pisanju revije Automobilwoche veljalo za tiste avtomobile, ki so bili v ameriška pristanišča dobavljeni po 2. aprilu, ko so začele veljati 25-odstotne carine na njihov uvoz v ZDA.

Revija se po navedbah nemške tiskovne agencije dpa sklicuje na interno obvestilo trgovcem. V nemškem Audiju, ki sodi v skupino Volkswagen, tega uradno še niso komentirali in preučujejo vpliv novih uvoznih dajatev na svoje poslovanje.

Audi ima trenutno v ZDA na zalogi več kot 37.000 avtomobilov, na katere nove carine ne vplivajo, dodaja dpa.

Podobno so se pred dnevi odločili v britanski družbi Jaguar Land Rover. Napovedali so, da bodo aprila začasno ustavili dobave v ZDA in preučili vpliv novih carin.

Britanski premier Keir Starmer je danes obljubil, da bodo zaščitili britanske proizvajalce avtomobilov, potem ko so ZDA pod vodstvom predsednika Trumpa minuli teden uvedle 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov. Ob tem je opozoril na posledice uvedbe carin, ki da bi lahko bile velike.

"V prihodnjih dneh in tednih bomo z industrijsko politiko britanska podjetja zaščitili pred nevihto," je med obiskom v tovarni Jaguar Land Rover v grofiji West Midlands dejal Starmer.

Ameriške carine je označil za velik izziv, katerega posledice za globalno gospodarstvo bi lahko bile velike, poročajo tuje tiskovne agencije.

"To je trenutek za hladne glave, saj v trgovinski vojni ne zmaga nihče," je poudaril in proizvajalcem obljubil večjo prožnost pri prehodu na električna vozila.

Kot je še dejal, se bodo s partnerji sicer še pogajali z ZDA in si prizadevali za zmanjšanje trgovinskih ovir oz. za prosto trgovino po vsem svetu.

"Naj bom res jasen, v takšnem trenutku je naša prihodnost v naših rokah, zato bomo seveda ostali mirni in se borili za najboljši dogovor z ZDA," je zatrdil in zagotovil, da z ZDA ne bo podpisal dogovora, ki bi škodoval britanskim podjetjem.

Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se tudi danes zaradi uvedbe novih carin na uvoz v ZDA močno znižali. Nadalje se znižujejo tudi cene nafte, tečaj evra pa v primerjavi z dolarjem še naprej izgublja.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je padel za 4,55 odstotka. V Frankfurtu je indeks DAX izgubil 4,13 odstotka in v Parizu indeks CAC 40 4,78 odstotka. V Londonu je FTSE 100 zdrsnil za 4,38 odstotka.

Na Dunaju je indeks ATX nazadoval za 3,70 odstotka in v Zürichu indeks SMI za 5,16 odstotka. V Milanu je indeks FTSE MIB zabeležil 5,18-odstotni padec.

V New Yorku so tečaji vrednostnih papirjev danes prav tako v rdečem. Industrijski indeks Dow Jones je približno štiri ure pred koncem trgovanja na 2,20 odstotka nižji ravni kot v petek. Širši indeks S&P 500 je doslej izgubil 1,35 odstotka vrednosti, tehnološki indeks Nasdaq pa je padel za 1,53 odstotka.

Tečaj evra je v primerjavi z dolarjem nekoliko izgubil. Pozno popoldne so z evrom v Frankfurtu trgovali po tečaju 1,0922 dolarja, kar je 0,3 centa nižje kot dan prej. Evropska centralna banka je opoldne določila referenčni tečaj evra pri 1,0967 dolarja, v petek pri 1,1057 dolarja.

Cene nafte se znižujejo. Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena maja, je bilo treba na borzi v New Yorku popoldne po evropskem času odšteti 60,80 dolarja, kar je 1,19 dolarja manj kot v petek. V Londonu so se junijske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej pocenile za 1,27 dolarja na 64,31 dolarja.

 Odločitev ZDA glede carin po mnenju Afriške unije ogroža dolgoletno vzajemno in koristno trgovanje ter sodelovanje med državami afriške celine in ZDA. Afriška unija je zato ameriško vlado pozvala, naj ponovno razmisli o uvedbi novih carin, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Te so afriške države prizadele različno. Za Lesoto, ki je velika izvoznica tekstila, bodo veljale v višini 50 odstotkov, za Južno Afriko, Madagaskar in Bocvano v višini 30 odstotkov.

Približno 30 držav podsaharske Afrike ima brezcarinski dostop do ameriškega trga na podlagi zakona o afriški rasti in priložnostih. Ta sporazum je zdaj ogrožen. Med najbolj prizadetimi bo južnoafriški avtomobilski sektor, ki predstavlja 22 odstotkov izvoza v ZDA.

Za Kenijo, ki se je soočila z 10-odstotnimi carinami, nova ureditev predstavlja izzive in priložnosti. Kot so pojasnili, bi namreč lahko imela konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi izvoznicami tekstila, obremenjenimi z višjimi carinami.

Kanada je pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) vložila pritožbo zaradi carin, ki jih je ameriški predsednik Trump uvedel na uvoz avtomobilov, je danes sporočila organizacija. Trump je sicer Kanadi prizanesel z uvedbo vzajemnih carin na uvoz blaga v ZDA, se pa Ottawa med drugim sooča tudi s carinami na jeklo in aluminij.

Kot je sporočila WTO, je Kanada glede ameriških ukrepov, vezanih na 25-odstotne carine na avtomobile in avtomobilske dele, zahtevala posvetovanja z ZDA v okviru mehanizma za reševanje sporov.

Ottawa je zahtevo vložila prejšnji četrtek, na dan, ko so začele veljati dodatne carine za vse avtomobile, ki niso proizvedeni v ZDA (carine na avtomobilske dele naj bi bile uveljavljene maja), vendar pa je bila zahteva članicam WTO poslana šele v ponedeljek.

Kanadska vlada je v zahtevi navedla, da so carine "v nasprotju z obveznostmi ZDA" po mednarodni trgovinski zakonodaji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kanada, ena največjih trgovinskih partneric ZDA, je sicer nemudoma odgovorila na carine Washingtona in v četrtek sporočila, da bo uvedla 25-odstotne carine na uvoz določenih avtomobilov iz ZDA.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan je danes na zasedanju trgovinskih ministrov članic EU v Luxembourgu poudaril pomen preudarnega in umirjenega odziva unije na ameriške carine. Podprl je pristop Evropske komisije, ki si prizadeva za pogajanja z ZDA, pripravlja protiukrepe in diverzificira trgovino z drugimi partnericami.

"Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije in ceni, da v tej situaciji ni podlegla želji po prehitrih reakcijah. Treznost, preudarnost in umirjen odziv so v tej situaciji ključni. Slovenija se strinja s smermi odziva EU. Ob pogajanjih z ZDA in diverzifikaciji trgovine z drugimi partnericami je zlasti pomembno tudi krepiti konkurenčnost in enotni trg EU," so Židanovo izjavo navedli na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Ministri držav članic EU so danes razpravljali o odzivu na odločitev ameriškega predsednika Trumpa, da uvede 10-odstotne dodatne carine na večino uvoza blaga iz praktično vseh trgovinskih partneric, za okoli 60 držav in EU pa še višje. ZDA so ločeno uvedle dodatne carine na uvoz jekla in aluminija ter na uvoz avtomobilov.

Kot je po zasedanju povedal poljski državni sekretar Michal Baranowski, so se ministri strinjali, da je treba prednost dati pogajanjem z ZDA.