Menu Item
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je na izredni seji soglasno za predsednika uprave SDH potrdil Žigo Debeljaka, sporočajo iz upravljavca državnega premoženja. Mandat bo nastopil s 1. septembrom, s tem dnem pa preneha mandat trenutnemu predsedniku uprave Janezu Žlaku, ki je konec junija z nadzornim svetom SDH sklenil sporazum o predčasnem prenehanju mandata.
Žiga Debeljak je nekdanji predsednik uprave Mercatorja in član uprave Gorenja, zadnja leta se je ukvarjal s poslovnim svetovanjem. V koalicijskih pogajanjih je bil eden glavnih pogajalcev Gibanja Svoboda, zdaj pa prihaja na pomembne položaje v državnem gospodarstvu. V tej vladi je že prevzel vodenje upravnega odbora (nadzornega sveta) Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), zdaj torej prevzema vodenje SDH, krovne družbe državnega gospodarstva. Že prejšnji teden je postal tudi prvi nadzornik državne Gen energije.
Čeprav je bil Debeljak že pred volitvami očitno precej dobro zapisan pri največji vladni stranki, ki jo vodi Robert Golob, je po navedbah SDH njegovo imenovanje posledica obsežnega kadrovskega postopka. Nominacijska komisija nadzornega sveta SDH je najprej v sodelovanju s kadrovsko agencijo Profil naredila osnovni nabor kandidatov, potem ožji izbor in s kandidati opravila strukturirane razgovore. Na koncu je, upoštevajoč “izkušnje kandidatov, druge zakonsko določene pogoje za predsednika uprave SDH ter merila za ugotavljanje in vrednotenje primernosti”, nadzornemu svetu SDH predlagala Debeljaka. Postopek je po poročanju Financ davkoplačevalce stal devet tisoč evrov.
Debeljak vodenje SDH prevzema s 1. septembrom. Uprava SDH bo dvočlanska, poleg njega v njej ostaja član uprave Janez Tomšič, medtem ko je SDH danes s tretjim članom uprave Petrom Drobežem sklenil sporazum o predčasnem prenehanju mandata. V tem trenutku tretji član uprave ni predviden, so še sporočili iz SDH.
Izziv pripajanja DUTB
Kot je po današnji seji in imenovanju Debeljaka na čelo SDH dejala prva nadzornica SDH Karmen Dietner, bo eden prvih izzivov za novo vodstvo pripajanje DUTB k SDH. “SDH v prihajajočih mesecih stopa v izjemno intenzivne in strokovno zahtevne procese pripajanja DUTB k SDH, letnega načrtovanja upravljanja kapitalskih naložb za leto 2023 ter priprave strokovnih podlag za novo strategijo upravljanja.”.
Po oceni Dietner ima Debeljak”bogate vodstvene izkušnje ter močan nabor strokovnega znanja in kompetenc, ki jih SDH potrebuje tako za uspešno izvedbo navedenih projektov kot tudi za nadaljnji razvoj institucije in ključne dejavnosti upravljanja v prihodnosti”.
Na Boštjančičev razpis za nadzornike SDH prišlo 32 prijav
Po tem, ko so poslanci junija odpoklicali dva nadzornika SDH Boža Emeršiča in Leona Cizlja, je finančni minister Klemen Boštjančič imenoval strokovno komisijo, ki je prek javnega poziva zbrala 32 prijav za zasedbo izpraznjenih mest. Strokovna komisija bo zdaj ocenila vse kandidate ter pripravila predlog članov nadzornega sveta SDH za ministra za finance, so nam povedali na ministrstvu.
Sumi nepravilnosti
Debeljak, ki ima 51 let, je svoj prvi managerski položaj zasedel v ljubljanskem podjetju Plutal. Od tam je šel v Mercatorjevo službo za kontroling – trgovca je takrat vodil Zoran Janković – in nato v Gorenje, kjer je bil v ekipi Franja Bobinca član uprave za finance in ekonomiko. Leta 2006, po odstavitvi Jankovića z mesta predsednika uprave Mercatorja, se je Debeljak vrnil v Ljubljano in zasedel mesto na čelu enega največjih slovenskih podjetij.
V šestih letih vodenja trgovca je nadaljeval z Jankovićevo strategijo širitve trgovca na Balkanu. Revizije poslov po njegovem odhodu iz Mercatorja pa so pokazale na številne sume nepravilnosti. Revizija, ki jo je za odvetniško družbo Nine Zidar Klemenčič opravila revizorska hiša PWC, je pokazala, da je Mercator v času od 2007 do 2012 opravil za okoli 860 milijonov investicij, od tega približno 500 milijonov nepremičninskih, pregled poslov pa naj bi po poročanju Večera pokazal na “velikanska preplačila zemljišč, sporne posrednike, sumljive cenitve ter izgubljene sledi za več deset milijoni evrov”. Konkretne posle – in z njimi povezane sume nepravilnosti – so popisale Finance. Investicije so bile po takratnih navedbah medijev večinsko financirane z zadolževanjem.
Uprava Tonija Balažiča je takrat po poročanju medijev napovedovala vlaganje tožb proti Debeljaku, a Finance danes pišejo, da sodnega epiloga ni bilo. Znano pa je, da je kasneje Mercator zaradi visoke zadolženosti pristal v lastništvu bank upnic in nato hrvaškega Agrokorja. Ta je prvo ponudbo za odkup delnic Mercatorja vložil že leta 2011, torej pod Debeljakom, a je takrat varuh konkurence ponudbo zavrnil. Ponujal je 212 evrov za delnico. Tri leta kasneje je bil Mercator prodan Agrokorju po ceni 86 evrov za delnico. Od lanskega aprila je večinski lastnik Mercatorja družba hrvaška skupina Fortenova, pravna naslednica Agrokorja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje