Ustavno sodišče je v pritožbi varčevalca nekdanje Ljubljanske banke iz BiH razsodilo, da je sklad za nasledstvo z zavrnitvijo njegove vloge za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge kršil ustavo. Kršilo jo je tudi upravno sodišče, ki je potrdilo odločitev sklada, je danes sporočilo ustavno sodišče, ki je zadevo vrnilo skladu v novo odločanje.
V okviru izvrševanja sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Ališić iz leta 2014 je Slovenija za poplačilo deviznih varčevalcev nekdanjih glavnih podružnic Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu vzpostavila sklad za nasledstvo, na katerega so upravičenci vlagali zahtevke za verifikacijo svojih neizplačanih starih deviznih vlog. Leta 2015 pa je Slovenija sprejela poseben zakon za izvršitev sodbe, ki je uredil pogoje in postopek uveljavljanja pravic teh oseb.
Pritožnik je na podlagi tega zakona na sklad vložil zahtevo za verifikacijo stare devizne vloge. Obstoj terjatve do Ljubljanske banke (LB) d. d. Ljubljana je izkazoval s pravnomočno sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani iz leta 2013, ki je ugotovilo, da mu je LB dolžna izplačati 43.147 evrov in 356 ameriških dolarjev z zamudnimi obrestmi, so sporočili z ustavnega sodišča.
Sklad za nasledstvo je zahtevo zavrnil, saj naj bi pritožnik sredstva prenesel na poseben privatizacijski račun in zato ne gre za neizplačano staro devizno vlogo. Sklad je sprejel tudi stališče, da sodba okrožnega sodišča na odločitev v tej zadevi ne more vplivati. Upravno sodišče pa je ta stališča sklada potrdilo.
Ustavno sodišče, ki je o zadevi odločalo v ustavni pritožbi zoper to sodbo upravnega sodišča, je v danes objavljeni odločbi 7. decembra presodilo, da je sklad s tem, ko je v postopku verifikacije stare devizne vloge ponovno ugotavljal dejstva, povezana z obstojem upniško-dolžniškega razmerja med pritožnikom in LB, in jih ocenil drugače kot okrožno sodišče v Ljubljani, posegel v pravnomočno sodno odločbo. Okrožno sodišče je namreč ugotovilo, da upniško-dolžniško razmerje med pritožnikom in LB še vedno obstaja.
Ustavno sodišče je razsodilo, da je sklad kršil 33. člen ustave, ki določa pravice do zasebne lastnine, ker je 2. člen zakona o uresničevanju sodbe v primeru Ališić razlagal v nasprotju s stališči ESČP v sodbi Ališić. Ker upravno sodišče te kršitve ni odpravilo, je tudi samo kršilo 33. člen ustave.
Kot pojasnjuje ustavno sodišče, procesni vidik pravice do zasebne lastnine namreč zagotavlja tudi pravico do učinkovitega sodnega varstva lastninske pravice. Pravica do sodnega varstva pa zahteva spoštovanje pravnomočne sodne odločbe.
Bistvena okoliščina, ki v sodbi ESČP v zadevi Ališić opredeljuje obseg obveznosti Republike Slovenije do posameznega varčevalca, pa je obstoj terjatve med varčevalcem in LB pred uveljavitvijo omenjenega zakona za izvršitev sodbe. Če je torej ob uveljavitvi tega zakona leta 2015 še vedno obstajala terjatev med varčevalcem in LB, je Republika Slovenija dolžna prevzeti izpolnitev obveznosti, je pojasnilo ustavno sodišče.
Ustavno sodišče je razveljavilo sodbo upravnega sodišča in odpravilo odločbo sklada, ki bo moral v ponovljenem postopku upoštevati razloge iz te odločbe, so še sporočili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!