Menu Item
V Bruslju so sprejeli prelomni sporazum, ki bo v prihodnjih letih omogočil postavitev več polnilnih in oskrbovalnih postaj po Evropi. Nova uredba naj bi med drugim uvedla jasno zavezujoče cilje glede polnilnih zmogljivosti, ki bodo povezani z velikostjo voznega parka v državah članicah in vzdolž vseevropskega prometnega omrežja vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), da bi zagotovili, da bodo do leta 2030 postavljene potrebne polnilne postaje.
Po Evropi bo v prihodnjih letih postavljenih več polnilnih in oskrbovalnih postaj za alternativna goriva, kot sta elektrika in vodik, izhaja iz začasnega dogovora, ki so ga danes dosegli pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU.
Gre za prelomni sporazum, ki bo omogočil brezogljični prehod prometnega sektorja, so prepričani v Evropski komisiji.
V Bruslju se zavedajo pomanjkanja zadostnega števila napajalnih postaj za električna vozila v Evropi in želijo, da bi se njihovo število v prihodnjih letih znatno povečalo. Evropska komisija je zato julija 2021 predstavila predlog uredbe o infrastrukturi za alternativna goriva.
Nova uredba naj bi med drugim uvedla jasno zavezujoče cilje glede polnilnih zmogljivosti, ki bodo povezani z velikostjo voznega parka v državah članicah in vzdolž vseevropskega prometnega omrežja vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), da bi zagotovili, da bodo do leta 2030 postavljene potrebne polnilne postaje.
Začasni sporazum ohranja temeljne vidike predloga komisije, tj. ključne splošne parametre, ki bodo dejansko vplivali zlasti na podnebje, so po sprejetju dogovora sporočili iz Sveta EU, ki mu trenutno predseduje Švedska. Obenem pa začasni dogovor predvideva tudi nekaj sprememb prvotnega predloga.
Glede na specifično dinamiko težkih električnih vozil in dejstvo, da je trg manj razvit kot za lažja električna vozila, naj bi se leta 2025 začel postopen proces uvajanja infrastrukture, ki naj bi do leta 2030 pokril vse ceste v omrežju TEN-T.
Za čim večjo učinkovitost naložb v polnjenje z vodikom in prilagajanje tehnološkemu razvoju so zahteve osredotočene na uvajanje infrastrukture za polnjenje s plinastim vodikom s posebnim poudarkom na mestnih vozliščih in multimodalnih vozliščih.
Za zagotovitev, da so zahteve glede električnega polnjenja združljive z različnimi okoliščinami na terenu in da so naložbe sorazmerne s potrebami, je bila prilagojena skupna moč električnih polnilnic, največja razdalja med polnilnicami na cestnih odsekih z zelo majhnim prometom pa se lahko poveča, so pojasnili na Svetu EU.
“Sporazum bo državljanom in drugim zainteresiranim stranem jasno pokazal, da bodo po vsej EU nameščeni uporabnikom prijazna polnilna infrastruktura in polnilne postaje za alternativna goriva, kot je vodik. To pomeni, da bo na voljo več javnih polnilnih zmogljivosti na ulicah v urbanih območjih in ob avtocestah,” je ob sprejetju začasnega dogovora dejal švedski infrastrukturni minister Andreas Carlson.
Sprejetje dogovora so medtem pozdravili v Evropski komisiji. “Gre za prelomni sporazum, ki bo omogočil prehod na promet brez emisij in prispeval k našemu cilju zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Predlagana uredba bo z zagotovitvijo minimalne infrastrukture za polnjenje po vsej EU odpravila pomisleke potrošnikov glede težav pri polnjenju vozil, so prepričani v Bruslju.
Evropski ministri, pristojni za energetiko, danes skušajo doseči politični dogovor o podaljšanju uredbe o zmanjšanju porabe plina. Ukrep članicam EU zapoveduje 15-odstotno zmanjšanje porabe, Evropska komisija pa ga želi podaljšati za eno leto. Slovenija si želi, da bi iz enačbe izvzeli novo ljubljansko plinsko enoto.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje