Menu Item
Prebivalstvo v Evropi se stara, zaradi vse daljše življenjske dobe so vse bolj obremenjeni pokojninski sistemi. Nekatere države članice EU so zato že sprejele pokojninsko reformo, ki viša upokojitveno starost, v nekaterih drugih državah, tudi v Sloveniji, pa jih prenova sistema še čaka. V katerih evropskih državah gredo ljudje najhitreje v pokoj in kje delajo najdlje? Primerjavo med državami si oglejte v tabeli na dnu članka.
Večina evropskih držav se v zadnjih letih spoprijema s starajočim se prebivalstvom. Zaradi vse daljše življenjske dobe pa se številne države posledično odločajo za zvišanje upokojitvene starosti. V začetku lanskega leta so na primer reformo, ki je zvišala upokojitveno starost z 62 na 64 let, sprejeli tudi v Franciji, to pa je povzročilo številne socialne nemire in proteste.
O pokojninski reformi se v zadnjih mesecih govori tudi v Sloveniji. Do konca tega leta morajo namreč poslanci in poslanke sprejeti reformo, ki bo začela veljati prihodnje leto. Naša država se je k temu zavezala v zameno za sredstva iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, ki ga je Evropska unija ustanovila po pandemiji covida-19.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer pripravljajo spremembe pokojninske reforme, so za N1 povedali, da se predlogi sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja usklajujejo na ravni vlade in koalicije. “Pričakujemo, da bo februarja vlada obravnavala in potrdila izhodišča. Takoj po tem se bo začelo usklajevanje s socialnimi partnerji,” so dodali.
Zakaj je pomembna pokojninska reforma in kaj bi prinesla?
Da gre za nujen korak, kažejo tudi za pokojninski sistem nič kaj spodbudne demografske projekcije. Delež starejših od 65 let se bo po predvidevanjih z današnjih približno 20 odstotkov v letu 2050 povečal na 31 odstotkov. To pa pomeni, da bo pritisk na pokojninsko blagajno, ki bo morala izplačevati vse več pokojnin, hkrati pa bo vanjo vse manj vplačil, vse večji.
V Sloveniji moški in ženske pridobijo pravico do starostne pokojnine:
• pri starosti 65 let, če so dopolnili 15 let zavarovalne dobe, oziroma
• pri starosti 60 let, če so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
Kakšne spremembe pa bo prinesla pokojninska reforma v Sloveniji? Državni sekretar na ministrstvu Igor Feketija je na okrogli mizi v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) dejal, da imamo matematično pri reformi le tri možnosti: ali prispevamo več, ali bodo upokojenci imeli manj, ali pa bomo delali dlje. Rešitve bodo po njegovih besedah iskali znotraj tega trikotnika. Naj bi pa v Sloveniji delovna doba še naprej ostala 40 let.
Ponekod upokojitev vežejo na pričakovano življenjsko dobo
V večini evropskih držav je upokojitvena starost trenutno določena pri 65 letih. So pa upokojitvene starosti trenutno različne za moške in ženske, napovedano zvišanje pa prinaša izenačitev za oba spola. Zaradi demografskih napovedi se je večina odločila, da do konca tega desetletja upokojitveno starost dvigne na 67 let, na svoji spletni strani navaja finski center za pokojnine Eläketurvakeskus (ETK).
Finska, Ciper, Danska Estonija, Grčija, Italija in Nizozemska pa upokojitveno starost vse bolj povezujejo tudi s pričakovano življenjsko dobo. Od leta 2030 bodo na primer ta mehanizem uvedli tudi na Danskem. Za osebe, rojene med letoma 1963 in 1966, bo znašala upokojitvena starost 68 let. Za ljudi, rojene leta 1967, bo upokojitvena starost 69 let.
Vsaka evropska država ima, podobno kot Slovenija, svoja pravila pri upokojevanju. Tako na primer tudi na Madžarskem velja, da se lahko ženske, ki imajo pet ali več otrok, upokojijo prej in jim ni treba imeti 40 let delovne dobe. V Sloveniji med te “olajševalne okoliščine” poleg otrok spada tudi služenje vojaškega roka, začetek dela pred 18. letom starosti … To pa pomeni, da je realna upokojitvena starost zaradi teh “posebnih okoliščin” že danes marsikje krajša in zaposlenim tako povsod ni treba delati do 65. leta starosti.
Kako pričakovana življenjska doba pomembno vpliva na pokojninski sistem, kaže naslednja primerjava. Leta 1970 so moški v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) po odhodu s trga dela živeli v povprečju še 12 let. Moški, ki so se upokojili pozneje, do leta 2020, bodo v pokoju povprečno živeli 19 let in pol. Tudi ženske, ki so se upokojile leta 1970, so v pokoju v povprečju živele še 16 let. Leta 2020 se je pričakovano število let po upokojitvi za ženske dvignilo na 23,8.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje