Menu Item
Lek vstopa v turbulentno obdobje. Njegov švicarski lastnik Novartis namreč načrtuje oddelitev Sandoza, ki bo predvidoma kotiral na borzi, slovenski farmacevt pa bo zaradi tega razklan na dvoje. Nekaj podrobnosti o postopku je znanih, vendar končna slika ločitve še zdaleč ni jasna. V času povišane negotovosti pa je Novartis del mengeške lokacije oddal kitajskemu poslovnemu partnerju Portonu, ki zanje dobavlja farmacevtske učinkovine. Kitajci naj bi na lokaciji tudi gradili, napovedujejo 300 novih delovnih mest, v Mengšu naj bi zrasel bioznanstveni park.
Po neuradnih podatkih N1 v Slovenijo prihaja kitajski proizvajalec farmacevtskih učinkovin Porton Pharma Solutions LTD, sicer Lekov oziroma Novartisov dobavitelj. Kitajsko podjetje je imelo lani po podatkih tujih finančnih portalov skupno 424 milijonov evrov prihodkov in 3.800 zaposlenih. Za primerjavo, Lek je ustvaril 1,3 milijarde prihodkov in zaposloval 4.800 ljudi.
S prihodom se po naših podatkih uresničujejo Lekova prizadevanja še iz časov pandemije, ko je Lek želel omenjenega dobavitelja preseliti v Evropo, da bi tako zmanjšal tveganja za težave z dobavami učinkovin. Porton pa s prihodom v Slovenijo resneje prodira na evropski trg. V Belgiji in Švici že ima prodajni enoti, to pa bo njegova prva razvojna enota na stari celini.
Za zdaj naj bi v Sloveniji zaživelo le predstavništvo kitajskega podjetja, brez proizvodnje. Kot smo izvedeli, bo Porton najel prazne prostore na proizvodni lokaciji v Mengšu, kjer Lek, tako za podjetje Sandoz kot za Novartis, proizvaja farmacevtske in biološke učinkovine. Prihod Portona je usklajen tudi s strategijo švicarskega lastnika Leka, ki želi izkoristiti prazne prostore, ki so v njegovi lasti, in razviti svoje proizvodne lokacije, kar bi ne nazadnje znižalo tudi fiksne stroške podjetja.
Za gradnjo enote za razvoj in proizvodnjo učinkovin bo Porton namenil 50 milijonov evrov, so sporočili iz podjetja. Projekt vključuje več laboratorijev in poskusno proizvodnjo, gradnja katere naj bi se zaključila do septembra 2024, so predvidevali še lani. Rezervirana imajo tudi zemljišča za morebitno nadaljnjo širitev.
V Mengšu nastaja znanstveni park
Neuradno naj bi Porton v dveh letih tu ustvaril 300 delovnih mest. Po naših informacijah v Leku skupaj s Portonom snujejo tako imenovani Life Science Park oziroma znanstveni park. To potrjujejo tudi oglasi na slovenskih zaposlitvenih portalih. Že novembra lani je ponudnik storitev na področju zaposlovanja Trenkwalder za Porton iskal kadrovskega direktorja, še danes pa je aktiven oglas za inženirja za gradbeni nadzor na zaposlitvenem portalu Optius.
Po naših informacijah je ob delu prazne stavbe v Mengšu v najem vzel tudi bližnje zemljišče, ki ga Novartis ne uporablja, prav tako pa nima načrtov za njegovo uporabo. Porton naj bi zdaj čakal na gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da bi na zemljišču, severno od trenutne mengeške lokacije, lahko v prihodnje stal še en objekt.
Spremembe na lokaciji v Mengšu so za N1 potrdili tudi na Leku, kjer pravijo, da Novartis v Sloveniji že več let optimizira svojo proizvodno mrežo. Kot razlagajo, delajo v smeri večjega izkoristka svojih zmogljivosti in objektov, kar bi izboljšalo tudi učinkovitost in trajnostno delovanje. “Po temeljiti analizi in preučitvi različnih možnosti za povečanje zasedenosti lokacije v Mengšu smo se odločili za vzpostavitev Life Science Parka Mengeš in se s podjetjem Porton Pharma Solutions LTD, pogodbeno razvojno in proizvodno organizacijo (CDMO), dogovorili za najem dela nezasedenih prostorov za nadaljnji razvoj v Life Science parku Mengeš (v nadaljevanju park),” so pojasnili na Leku.
V okviru sporazuma bo družba Porton od Novartisa najela približno 900 kvadratnih metrov pisarniških prostorov, 4.140 kvadratnih metrov laboratorijev za raziskave in razvoj ter proizvodni obrat, kar bo družbi omogočilo, da v parku vzpostavi svoje zmogljivosti za raziskave in razvoj ter proizvodnjo, še dodajajo na Leku, ki želi z ustanovitvijo parka na to mengeško lokacijo privabiti biotehnološka podjetja in “izkoristiti odlično infrastrukturo svetovnega formata v regiji. Novartis bo še naprej iskal priložnosti za razvoj potenciala parka in zagotavljanje njegove rasti,” napovedujejo.
Zapisano je spodbudna novica, saj se s tem v Sloveniji dodatno razvija farmacevtska panoga, ki slovi po visoki dodani vrednosti, pomanjkanje česar je že dlje časa težava slovenskega gospodarstva. Obenem farmacevtska podjetja zagotavljajo delovna mesta za visokokvalificirane kadre, hkrati pa se tradicionalno uvrščajo med zaposlovalce z najvišjimi plačami. Spomnimo tudi, da je v Sloveniji v zadnjih treh letih svoja predstavništva zaprlo več mednarodnih farmacevtskih družb, med temi znana imena, denimo GlaxoSmithKline in Sanofi. Prihod farmacevtskega proizvajalca tako pritegne pozornost zainteresirane javnosti in gospodarstvenikov.
Izvedeli smo tudi, da si pri Leku nadejajo rast, tako dodane vrednosti lokacije v Mengšu kot tudi samega podjetja, sodelovanje s Partonom pa naj bi dojemali kot priložnost doma in v tujini. Na lokaciji bo za energetiko, varnost, varstvo okolja in druga sorodna področja skrbela služba Leka oziroma Novartisa.
Na vprašanje, ali bo Porton sodeloval z Lekom ali Novartisom, na Leku odgovarjajo, da te relacije za zdaj še niso predvidene. “Mi samo odpiramo lokacijo Mengeš in zainteresiranim podjetjem nudimo možnost koriščenja kapacitet na kampusu,” pojasnjujejo.
Premiki v strukturi podjetja
Po neuradnih podatkih naj bi Novartis, ki je lastnik ljubljanskega Leka, že sklenil pogodbo s Portonom, prav tako že pripravlja hale v Mengšu za njegov prihod. Švicarski farmacevtski velikan naj bi kitajskemu partnerju v pogodbi izrecno navedel svoja pravila. Če jih Proton ne bi upošteval, lahko Novartis prekine pogodbo.
Farmacevtski proizvajalec Porton že ima podjetje v Sloveniji, ki pa ga ni ustanovil sam. Ustanovljeno je bilo marca lani pod imenom Narog, z dejavnostjo splošno čiščenje stavb. Ustanovil ga je širši javnosti neznani Goran Grigić, konec maja pa je lastnik postal Peter Jan, ki ima po podatkih na spletu računovodsko dejavnost. Prvega avgusta lani je nato edini družbenik podjetja postal Porton Europe s sedežem v Belgiji, zastopnik pa direktor Stephan Hubert Vanhamel. Sedež podjetja je bil sprva v Ljubljani, septembra so ga premaknili v Mengeš. Konec novembra je edini družbenik podjetja postal kitajski Porton s sedežem v mestu Čangšov.
Razlog, zakaj je bilo podjetje ustanovljeno na ta način, ni znan, morda pa tiči v tem, da se je kitajski proizvajalec učinkovin želel izogniti ustanovitvenemu postopku in raje kupil obstoječe podjetje. Ob ustanovitvi podjetja je namreč treba imeti stalno prebivališče, odpreti transakcijski račun, zato se lahko tujim podjetnikom včasih bolj izplača prevzeti manjše podjetje.
O načrtih v Sloveniji
Portonov premik v Mengeš je del širšega trenda vračanja dejavnosti proizvodnje učinkovin iz Kitajske nazaj na Zahod, ki sta ga še pospešila koronakriza in vojna v Ukrajini. Farmacevtska industrija si želi imeti dobavne verige čim bližje in čim manjšo odvisnost od Kitajske.
Jahov Dži, generalni direktor proizvodnje v podjetju Porton Pharma Solutions, je za nišni portal Chemical & Engineering news (acs.org) v začetku decembra dejal, da si podjetje že dlje časa prizadeva za geografsko diverzifikacijo. Tako je bilo leta 2017 med prvimi, ki so se premaknili na Zahod – takrat je prevzel ameriško podjetje J-Star Research.
“Zaradi pandemije in naraščanja geopolitičnih tenzij med ZDA ter Kitajsko vidimo naraščajočo potrebo po tem, da se globaliziramo,” je zdaj za acs.org dejal Dži. Vendar je ta proces še v povojih. Porton ima 5.300 zaposlenih, od tega le 150 zunaj Kitajske – naslednji korak pa bo očitno mengeški projekt. Podjetje želi projekti izvesti v dveh letih in naj bi v Sloveniji ustvarilo 300 delovnih mest. “Vsekakor si želimo narediti več v Evropi in ZDA,” je med drugim dejal Ji.
Turbulenca v Leku
Prihod kitajskega proizvajalca učinkovin pa ni edini izziv, s katerim se ukvarja farmacevt iz Ljubljane. Lek namreč organizacijsko spada v skupino Sandoz, ki je v lasti švicarskega farmacevta Novartis, ta pa je lani predstavil načrte odcepitve Sandoza. Mednarodno prepoznana Sandoz in Novartis, ki imata skupaj po svetu kar 34 proizvodnih obratov, se torej ločujeta.
Na eni strani je Novartis peti največji farmacevt na svetu po prihodkih, ki naj bi imel težave z dobičkonosnostjo Sandoza. Novartis nadaljuje strategijo, v kateri se želi otresti vsega, kar ni del njihove glavne dejavnosti, sredstva pa reinvestirati v svoj portfelj zdravil v razvoju. Na ta način naj bi ob prodaji ter skozi splošne in administrativne prihranke do leta 2024 ustvaril okoli 1,5 milijarde dolarjev več (približno 1,4 milijarde evrov), navajajo farmacevtski novičarski portali. Novartis se bo osredotočal na inovativne pristope zdravljenja na področju hematologije, onkologije, imunologije, nevroznanosti in kardiovaskularnih bolezni.
Na drugi strani je Sandoz, ki bo predvidoma ohranil divizijo za generična in biološko podobna zdravila. Po zadnjih podatkih bo Novartis družbo Sandoz povsem odcepil, vse delnice tega pa bodo uvrščene na borzo. Lek ob tem še pojasnjuje, da je cilj oddelitve “povečati vrednost za delničarje, in sicer z oblikovanjem vodilne evropske generične družbe in vodilnega svetovnega proizvajalca podobnih bioloških zdravil. Tako za Inovativna zdravila kot za Sandoz bi oddelitev omogočila boljšo osredotočenost in možnost izvajanja neodvisnih strategij rasti.”
Medtem ko se navedeno bere kot preprosta ločitev dveh podjetij, je postopek z vidika Leka vse prej kot enostaven. Lek s proizvodnjo v Ljubljani, Mengšu, Lendavi in na Prevaljah dela tako za Novartis kot za Sandoz, ločitev pa bo zaradi prepletenosti dejavnosti pravzaprav korenito posegla v delovanje družbe.
Lek na svojih lokacijah za obe podjetji pakira izdelke, izdeluje učinkovine, obenem nudi tudi razvoj. “Proizvodnje biološko podobnih zdravil v Avstriji in Sloveniji bodo še naprej izdelovale biološko podobna zdravila za Sandoz, kot je določeno s pogodbo z Novartisom. V načrtu je, da Sandoz nadaljuje dobavo ključnih proizvodov Novartisu za nadaljnjo distribucijo v nekaterih ključnih trgih, predvsem v podsaharski Afriki,” so načrte ločitve lani komentirali pri Novartisu.
Investicije v farmacijo tudi v prestolnici
Investicijo v lokacijo v Mengšu je na začetku lanskega leta napovedal tudi Novartis, ki bo v razvoj bioloških zdravil naslednje generacije vložil 300.000 dolarjev. Za mengeško lokacijo je predvidenih 110 milijonov dolarjev, ob tem omenjajo, da investirajo v center za razvoj bioloških zdravil.
Novo poslovno enoto si obeta tudi ljubljanska lokacija. Lek tam načrtuje 83-milijonsko investicijo, od česar 6,6 milijona evrov predstavlja državna subvencija. V načrtu so nove kapacitete za proizvodnjo tekočih vial in prednapolnjenih brizg.
Farmacevti ohranjajo stik s slovenskimi vladami
Farmacevta torej ostajata povezana, neodgovorjena pa ostajajo vprašanja, kako bodo dejavnosti urejene po novem in komu bo pripadla blagovna znamka Lek, katera delovna mesta bodo pripadla enemu podjetju, katera drugemu. Prav tako ni znano, kdo bo vodil Lek v prihodnje.
Vodstvo Leka in njegovih lastnikov pa vseskozi ostajajo v stiku s slovensko vladno garnituro. Načrte ločitve so že predstavili trenutnemu predsedniku vlade Robertu Golobu, predstavniki podjetja so lani obiskali tudi ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik, piše v državnem registru lobističnih stikov Erar. Ministrici so predstavili poslanstvo podjetja ter izpostave, ki so v več slovenskih krajih, hkrati pa izpostavili problematiko zaposlovanja tujih državljanov v Sloveniji, predvsem problematiko pridobivanja delovnih dovoljenj.
Kabinet predsednika vlade so predstavniki Novartisa obiskali tudi v času prejšnje vlade. Z Janezom Janšo so se pogovarjali o primernosti slovenskega okolja, od takratnega premierja pa so želeli tudi, da država izkaže podporo tujim naložbam ter da v Sloveniji ustvarja konkurenčno okolje. Janša je mesec kasneje po videopovezavi govoril s predsednikom uprave družbe Sandoza Richardom Saynorjem, beseda je tekla o predvsem o davčni zakonodaji.
Z vodjo Sandoza bi se moral konec novembra v živo srečati še premier Golob in minister za gospodarstvo Matjaž Han, načrtovano je bilo, da se srečanja udeleži tudi predsednik uprave Leka Robert Ljoljo. Predvidena je bila skupna izjava za javnost, vendar so dogodek tik pred zdajci odpovedali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje