Menu Item
Stanovanjski sklad RS bo do leta 2026 po vsej državi zgradil več kot 1.200 javnih najemnih stanovanj. Gradnjo bo omogočilo tudi 108 milijonov evrov, ki jih je sklad prejel na razpisu ministrstva za okolje in s posojilom Razvojne banke sveta Evrope (CEB). Direktor Črtomir Remec pa ob tem opozarja na problem financiranja gradnje novih stanovanj in pomanjkanje zemljišč, ki jih je "bistveno premalo". Na dolgi rok pa bodo morale po njegovih besedah več h gradnji prispevati tudi občine, saj "republiški sklad ne more biti reševalec vseh težav na stanovanjskem področju v tej državi".
Nacionalni stanovanjski program (2015–2025) počasi prehaja v zadnjo fazo, je na novinarski konferenci povedal direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec. Kot je dodal, imajo še tri leta časa, da dosežejo zastavljeni cilj – da bo sklad leta 2025 razpolagal z deset tisoč javnimi najemnimi stanovanji. Glede na to, da sklad že zdaj upravlja z več kot sedem tisoč stanovanji, še 2.500 stanovanj pa je v gradnji oziroma pripravi na gradnjo, so glede tega optimistični.
Pri tem pa se po besedah direktorja že ozirajo naprej in pripravljajo projekte za novo obdobje (2025–2035). “Za katerega res upamo, da ne bo resolucija, kot je bila zadnja – se pravi brez zagotovljenih finančnih virov, kar pomeni, da smo bili prepuščeni sami sebi,” je dejal Remec.
Ob tem je direktor opozoril, da v Sloveniji še vedno nismo sprejeli stanovanjskega zakona. Pod prejšnjo vlado je bila sicer sprejeta novela zakona, ki je rešila le določene stvari, med drugim je dala minimalno osnovo za javno najemno službo, prav tako je revalorizirala neprofitno najemnino in omogočila večje zadolževanje stanovanjskih skladov.
Remec ugotavlja, da je kar nekaj občin občin v zadnjem času ustanovilo svoj stanovanjski sklad, kar je po njegovih besedah spodbudno. “Dolgoročno bo gotovo treba razmišljati, kako bo več izvedeno na lokalni ravni. Več nalog bodo morale prevzemati občine in mestni skladi, ker republiški sklad ne more biti reševalec vseh težav na stanovanjskem področju v tej državi,” je dodal.
Na skladu se že pripravljajo na nove projekte
Direktor Stanovanjskega sklada RS tudi verjame, da bo politika zagotovila finančna sredstva, ki jih zelo resno obljublja. “Z naše strani pa lahko rečem, da že zdaj intenzivno pripravljamo osem lokacij za to obdobje (Ljubljana, Kranj, Maribor, Novo mesto, Črnomelj, Lendava in Jesenice),” je povedal in dodal, da bo na teh lokacijah v šestih statističnih regijah na voljo 1.252 javnih najemnih stanovanj, od tega 90 oskrbovanih. Skupaj so ti projekti vredni 233,5 milijona evrov.
Na skladu so ponudili tudi možnost, da se njihovi strokovnjaki vključijo v pregled lokacij, ki so trenutno še na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Gre za 20 lokacij, ki so nekatere potencialno zanimive za gradnjo stanovanj. Kot ocenjuje Remec, bi lahko tu zgradili okoli 2.000 novih stanovanj. Skupaj torej več kot 3.000.
“Zemljišč za gradnjo stanovanj je bistveno premalo”
“Dejstvo je, da je trenutno zemljišč za gradnjo stanovanj bistveno premalo. Zato bo izhodišče za nov nacionalni stanovanjski program zemljiška politika, ki se mora začeti resno izvajati, za to pa je zadolženo ministrstvo za okolje in prostor. Mislim, da bi morala vsaka mestna občina zagotoviti dovolj zemljišč tako za gradnjo javnih kot privatnih projektov,” je povedal Remec in dodal, da verjame, da bo tudi Ljubljana končno šla v gradnjo malo večje stanovanjske soseske. Po njegovih besedah v prestolnici razmišljajo o gradnji stanovanj v Stanežičah in Bizoviku, saj Ljubljana potrebuje soseske z nekaj tisoč stanovanji, ne nekaj sto kot ostala manjša slovenska mesta.
Pri vsem tem pa je treba po besedah direktorja zagotoviti medresorsko sodelovanje: zemljiška politika, tudi nepremičninski davek oziroma nasploh davčna politika je nekaj, kar bo moralo biti urejeno, pravi. “In seveda sistemski vir financiranja. To je tisto, kar politika dolgo obljublja. Zaenkrat tega ni na vidiku. Je pa več možnosti, možne so tudi stanovanjske obveznice. Verjamem, da bo politika našla tudi rešitev za to težavo,” je dodal.
Predvideno je bilo, da bodo cilj deset tisoč najemnih stanovanj v okviru aktualnega nacionalnega stanovanjskega programa dosegli tudi s pomočjo javne najemne službe. Kot je dejal Remec, ta ne deluje v obsegu in tempu, kot so si ga želeli. Dodal je, da so sicer že pred sprejemom opozorili ministrstvo na pomanjkljivosti. Po besedah Remca je v Sloveniji ogromno praznih stanovanj, vendar je treba lastnike v oddajanje prepričati z ustrezno najemnino ali z neko davčno olajšavo. Stanovanjski sklad RS je do danes v okviru javne najemne službe podpisal štiri pogodbe, dve pa sta še v podpisu. V Moravčah so v najem dobili tudi hišo, ki jo bodo kmalu oddali v podnajem. So pa stanovanja v teh enotah na voljo za določen čas.
Stanovanjski sklad do 108 milijonov evrov
Remec je danes povedal, da je bil Stanovanjski sklad RS uspešen na javnem razpisu ministrstva za okolje in prostor. Skupaj so za 11 projektov iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO) prejeli 38,25 milijona evrov oziroma okoli 35 odstotkov vrednosti investicij oziroma nakupov. Skupaj gre za 714 javnih najemnih stanovanj v petih statističnih regijah, od tega je 136 oskrbovanih stanovanj. Pri vseh projektih bo tudi deset odstotkov stanovanjskih enot za ovirane osebe. Vseh 714 stanovanj, ki so financirana s pomočjo nepovratnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, bo neprofitnih.
Eden od teh 11 projektov se je že zaključil (Maribor – 1. faza), kar nekaj pa jih še gradijo oziroma so v različnih fazah. Vsi projekti bodo dokončani do konca leta 2024 in so v A energetskem razredu. Kot je dejal Remec, so bili v preteklosti ravno zaradi tega tudi večkrat deležni kritik, da gradijo predobra stanovanja (previsok energetski razred), s tem razpisom pa so dobili povrnjeno vse, kar so morda zaradi visokih stroškov gradnje izgubili.
70 milijonov evrov posojila CEB banke
Drugi pomemben vir financiranja pa za Stanovanjski sklad RS predstavlja posojilo Razvojne banke sveta Evrope (CEB). Gre za posojilo v višini 70 milijonov evrov oziroma 43 odstotkov vrednosti investicij (te so skupaj vredne skoraj 162 milijonov evrov). Gre za 10 projektov, kjer bo na voljo 912 javnih najemnih stanovanj v sedmih statističnih regijah, od tega bo 58 stanovanj oskrbovanih.
Trije projekti (Pod Pekrsko gorco v Mariboru, Nova Dolinska v Kopru in Podbreznik v Novem mestu bodo financirani iz obeh virov. Če pa oba vira združimo, bo Stanovanjski sklad dobil 108,25 milijona evrov oziroma 52 odstotkov vrednosti investicij (206,56 milijona evrov). Skupaj bo tako s temi sredstvi zgrajenih 18 projektov, kjer bo v devetih statističnih regijah na voljo 1.244 javnih najemnih stanovanj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje