Menu Item
Vlada je za financiranje obnove po vodni ujmi napovedala ustanovitev posebnega zunajproračunskega sklada za obnovo Slovenije, iz katerega se bo financiralo izvedbo ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi. Vanj se bodo stekala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, kot so na primer donacije, je povedal minister za finance Klemen Boštjančič. Po njegovih besedah so se pri tem zgledovali po državah, ki so tovrstne sklade že ustanovile.
Več podrobnosti minister za finance Klemen Boštjančič še ni mogel razkriti. Ustanovni akt sklada bo verjetno pripravljen na podlagi naslednjega zakona, ki bo naslavljal dolgoročnejše odpravljanje posledic poplav, je povedal. Glavni razlog za ustanovitev posebnega sklada so po njegovih besedah sicer evropska pravila glede zadolževanja oziroma vpliv sredstev v skladu na proračunski primanjkljaj.
Kot je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, bodo v sklad prispevali vsi, zaposleni bodo namenili delež dohodnine, v enakem znesku pa bo prispevalo tudi gospodarstvo. Lahko pa bodo namesto tega izbrali delo na solidarnostno soboto.
Mesec je ob tem pojasnil, da ljudem ni možno kar trgati od plače enodnevnega zaslužka, kot so predlagali nekateri. Plača je namreč ustavno zavarovana kategorija in brez soglasja delavca je ne moreš trgati, je dejal.
Pozneje so iz vladnega urada za komuniciranje sporočili, da je predlagan obvezen prispevek, ki se bo stekal v omenjeni sklad, vanj pa bodo prispevale vse družbene skupine – podjetja, fizične osebe, kmetje in samozaposleni.
Alternativa temu obveznemu prispevku bo omenjena solidarnostna sobota, kjer “bo v soglasju zaposlenih in delodajalcev mogoče obvezni prispevek nadomestiti z delom in dobiček tega dne nameniti v sklad za obnovo”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje