Menu Item
Vlada bo v kratkem prevetrila nadzorni svet SID banke, edine preostale banke v večinski državni lasti. V javnost sta že pricurljali dve imeni kandidatov: prvi je Gorazd Podbevšek, ki velja za človeka blizu skorajšnjemu članu uprave SID banke Borutu Jamniku in finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču. Drugi pa na željo SD Tone Rop, ki je SID banko že nadziral.
Nadzorni svet SID banke ima po zakonu sedem članov, a je eno mesto od junija 2021, ko je odstopil Sašo Polanec, prazno. Poleg tega čez mesec dni poteče mandat Leu Knezu, ki je tudi namestnik predsednika nadzornega sveta Janeza Tomšiča. Obetata se torej dve nadzorniški menjavi, a na vladi naj bi bili odločeni bolj temeljito prevetriti nadzorni svet edine banke v večinski državni lasti.
Iskanje kandidatov za nadzorni svet SID banke se je začelo poleti, ko sta ministrstvi za finance in gospodarstvo objavili skupni razpis in prejeli 21 prijav kandidatov. Ministrstvo za finance, ki po zakonu o SID banki imenuje šest kandidatov, naj bi predlagalo Gorazda Podbevška. Ministrstvo za gospodarstvo pa Toneta Ropa.
Podbevšek nam je potrdil le, da se je prijavil na razpis, tudi na finančnem ministrstvu poimensko niso potrdili, da je njihov kandidat. Rop postopka ni želel komentirati, so nam pa na gospodarskem ministrstvu Matjaža Hana povedali, da je njihov kandidat.
Finančno ministrstvo je pred najmanj enim mesecem izbor obeh ministrstev posredovalo SID banki, kjer jih morata v skladu z zakonom o bančništvu preveriti in potrditi pristojni komisiji (za skladnost in za imenovanja). To naj bi se zgodilo še ta mesec. Po prejemu ocene primernosti predlaganih kandidatov bo ministrstvo Klemna Boštjančiča predlog lahko posredovalo v potrditev vladi.
Jamnika bo nadziral dolgoletni sopotnik iz ZNS
Gorazd Podbevšek je korporacijski pravnik, zaposlen v zasebnem podjetju RMG, od junija 2020 pa tudi predsednik Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS). Tu je deloval že pred tem, ko je združenju predsedoval Borut Jamnik. Podbevšek je bil med drugim predsednik Strokovnega sveta ZNS, od junija 2020 je to Jamnik. Ta velja za vplivno osebo v slovenskem državnem gospodarstvu, oba s Podbevškom pa naj bi bila blizu finančnemu ministru Boštjančiču.
Jamnika, sicer dolgoletnega šefa Modre zavarovalnice, so nadzorniki SID banke tik pred božičem potrdili za člana uprave SID banke. V tej od lanskega januarja sedita Damijan Dolinar in Stanka Šarc Majdič. Pred nastopom položaja mora Jamnik pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
Dvakrat nadzornik, a nikoli cel mandat
Hanovo ministrstvo je kot edinega kandidata predlagalo Toneta Ropa. Njegova partnerica Melita Župevc je državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba, pristojna za strateško komuniciranje.
Rop je bil med letoma 2002 in 2004 predsednik vlade, kasneje tudi minister. Od leta 2010 do 2017 je bil direktor Evropske investicijske banke (EIB), nadziral je hranilnico Lon, sicer pa se je ukvarjal s podjetniškim svetovanjem. Leta 2019 se je podal v nepremičninski projekt in ustanovil podjetje skupaj z nekdanjim šefom Slovenskih železnic Marjanom Rekarjem ter nekdanjim šefom SDV Janezom Zemljaričem, ki je nedavno preminul. A so podjetje hitro izbrisali.
Rop je SID banko že nadziral od septembra 2013 do septembra 2015, ko mu je Banka Slovenije prepovedala opravljanje te funkcije zaradi pravnomočne sodbe za kaznivo dejanje izdaje zaupnih podatkov. Ta se je nanašala na dogodek iz leta 2007, ko je Rop, takrat poslanec, novinarju Televizije Slovenija Vladimirju Vodušku dejal, da naj bi se slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami leta 2004 dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu ter da je pogovore prestregla Sova. Vodušek je pogovor objavil v TV Dnevniku.
Na podlagi pravnomočne sodbe za to dejanje je Banka Slovenije Ropu prepovedala opravljanje nadzorniškega položaja, a je nato vrhovno sodišče februarja 2016 sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Vlada Marjana Šarca je Ropa januarja 2020, na dan, ko je Šarec napovedal odstop, znova imenovala v nadzorni svet SID banke. A tudi takrat mandata ni dokončal. Junija istega leta, malo po nastopu mandata vlade Janeza Janše, je odstopil.
Toži državo
Ljubljansko okrajno sodišče je v ponovljenem sojenju zaradi suma izdaje podatkov avgusta predlani Ropa oprostilo. Sodbo je kasneje potrdilo tudi višje sodišče. Rop pa je zaradi domnevnega oškodovanja sprožil tožbo proti državi, od katere terja 127 tisoč evrov odškodnine. Materialna škoda, ki naj bi jo utrpel Rop, se med drugim nanaša na to, da je Banka Slovenije Ropu odpovedala pogodbo kot nadzorniku banke SID, je lani na sodišču dejal njegov zagovornik.
Na državnem odvetništvu so nam povedali, da pravdni postopek še teče. Zadnji narok bi moral biti 19. oktobra lani, a je bil zaradi postavitve izvedenca ekonomske stroke preložen za nedoločen čas. Rop sodnega postopka ni želel komentirati, poudaril pa je, da je izterjava odškodnine za neupravičen pregon njegova zakonsko določena pravica.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje