Menu Item
Vsi koraki ECB bodo še naprej odvisni od aktualnih razmer, poudarja guverner banke Slovenije Boštjan Vasle. Svet ECB je v četrtek že osmič zvišal ključno obrestno mero za območje evra.
Svet ECB je ob visoki inflaciji in upoštevanju najnovejših napovedi vnovič zvišal obrestne mere in potrdil zaključek ponovnega investiranja zapadlih glavnic v okviru APP.
Tudi prihodnji ukrepi bodo usmerjeni v približevanje ciljni inflaciji, vsi koraki pa bodo še naprej odvisni od aktualnih razmer, poudarja guverner banke Slovenije Boštjan Vasle.
“Tudi s prihodnjimi odločitvami bomo zagotavljali nivo obrestnih mer za dovolj restriktivno denarno politiko, da se bo inflacija v doglednem času približala našemu cilju. Vsakokratni koraki pa bodo, kot sedaj, odvisni od aktualnih razmer, zlasti od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov,” je odločitev sveta Evropske centralne banke (ECB) v sporočilu za javnost pospremil Vasle.
Še osmo zvišanje osrednje obrestne mere
Svet ECB je v četrtek že osmič zapored zvišal osrednje obrestne mere za območje evra, ob tem se je drugič zapored odločil za nekoliko nižji dvig, za 0,25 odstotne točke. Prav tako je potrdil v maju najavljeno odločitev, da z reinvestiranjem zapadlih glavnic v okviru programa odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev (APP) zaključijo z začetkom julija.
Odločanje na seji sveta so, kot je izpostavil Vasle, zaznamovale najnovejše gospodarske napovedi. Skladno z njimi se bo gospodarska aktivnost v območju evra po skromni rasti v letošnjem letu v prihodnjih dveh letih postopno krepila. Inflacija se bo po napovedih ECB postopoma znižala in se ob koncu napovednega obdobja približala ciljni vrednosti dveh odstotkov. Povišana bo ostala tudi osnovna inflacija.
“Ob upoštevanju visoke osnovne inflacije, novih napovedi in jakosti prenosa ukrepov denarne politike smo se člani sveta ECB odločili za nadaljnje ukrepanje,” je danes zapisal Vasle.
Kakšna bo gospodarska rast v prihodnjih letih?
Gospodarska rast v evrskem območju bo tako letos po napovedih centralne banke 0,9-odstotna, v 2024 in 2025 pa se bo ob pozitivnih učinkih nižje inflacije, izboljšanju razmer v svetovnih trgovini ter postopni krepitvi realnih dohodkov gospodinjstev okrepila na 1,5 oz. na 1,6 odstotka.
Inflacija se bo tekom napovednega obdobja zmanjševala, pri čemer pa bo po letošnji močni umiritvi rasti cen energentov in hrane osnovna inflacija postala glavni dejavnik rasti cen. Inflacija bo v povprečju letošnjega leta 5,4-odstotna, v 2024 in 2025 pa se bo tudi zaradi naraščajočih dezinflacijskih učinkov ostrejše denarne politike nadaljnje zmanjšala na tri oz. 2,2 odstotka.
Na finančnih trgih smo priča umirjenemu vzdušju in posledično nizki volatilnosti, je v sporočilu še navedel Vasle. V tej luči ostajajo kreditne premije in stroški zadolževanja na kapitalskih trgih razmeroma stabilni. Zahtevane donosnosti državnih obveznic v evrskem območju so od majskega zasedanja nekoliko porasle.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje