Večina ZDA napoveduje recesijo, a glavni ekonomist pri Moody's se ne strinja

PROFIMEDIA

Dobro leto dni med ameriškimi ekonomisti, skupino vlagateljev in izvršnimi direktorji prevladuje mnenje, da je recesija v ZDA neizbežna. Taki oceni pa nasprotuje glavni ekonomist podjetja Moody's Analytics Mark Zandi, ki pravi, da je ta vsak dan bolj napačna. Gospodarska rast bo po njegovih besedah sicer upočasnjena, vendar je verjetnosti recesije vse manjša.

Glavni ekonomist podjetja Moody’s Analytics Mark Zandi je za televizijo CNN izrazil mnenje, da do recesije v ameriškem gospodarstvu ne bo prišlo. Njegov pogled je tako drugačen od skoraj enotnega mnenja ekonomistov v zadnjem letu dni, da ZDA zaradi inflacije in dvigovanja obrestnih mer vsaj blažji recesiji ne bodo ubežale.

“Že več kot leto dni je med ekonomisti, glasno skupino vlagateljev in izvršnimi direktorji prevladovalo mnenje, da je recesija neizbežna. Z vsakim mesecem se zdi, da je soglasje vse bolj napačno,” meni Zandi in dodaja, da bo rast upočasnjena, vendar je verjetnosti recesije vse manjša.

O tem, ali je gospodarstvo v recesiji, formalno odloča poseben odbor pri Nacionalnem uradu za ekonomske raziskave. Ta skupina uglednih nepolitičnih akademikov opredeljuje recesijo kot obsežen in vztrajen upad gospodarske dejavnosti. To pomeni, da se dejavnosti v številnih panogah znatno zmanjšujejo več kot le nekaj mesecev.

“Pesimisti imajo na svoji strani zgodovino. Ko se gospodarstvo spopada z visoko inflacijo in Federal Reserve hitro viša obresti, skoraj vedno sledi recesija. Tudi nekateri glavni kazalniki, ki jih ekonomisti spremljajo za tveganje recesije, kot sta indeks vodilnih gospodarskih kazalnikov Conference Board in obrnjena krivulja donosnosti, opozarjajo na nazadovanje,” je strnil Zandi.

Vendar pa recesije ni in glavni ekonomist Moody’s Analytics navaja pet razlogov za to. Prvi je presežek prihrankov gospodinjstev. Ta med pandemijo covida-19 niso mogla trošiti kot običajno, zato zdaj prihranke uporabljajo za krepitev kupne moči, ki jo je oslabila visoka inflacija.

Na drugem mestu je trden trg delovne sile. Podjetja po pandemiji še vedno iščejo delavce, upokojevanje t. i. baby boom generacije rojenih po drugi svetovni vojni pa bo tak trend nadaljevalo. Ob tem bo zanesljivo treba povečati priseljevanje, je dejal.

Tretji razlog je nizka stopnja zadolženosti gospodinjstev in podjetij. Finančna kriza jih je naučila previdnosti in gospodinjstva zdaj za plačilo obresti in glavnice porabijo manj dohodka kot kadar koli v zgodovini, razen na vrhuncu pandemije. Tudi podjetja namenjajo skoraj rekordno nizke zneske svojih dobičkov za odplačevanje dolgov, s čimer se sprostijo denarna sredstva za financiranje zaposlovanja in naložb.

Zandi kot četrti razlog navaja inflacijska pričakovanja potrošnikov, ki se zaradi denarne politike Federal Reserve umirjajo, ob tem pa še nizke cene nafte. Skoraj vse recesije v zgodovini ZDA so sledile velikemu skoku cen nafte. “Od nafte smo manj odvisni kot kdaj koli prej, in sicer zaradi revolucije v frackingu in prehoda na zeleno energijo,” meni Zandi in dodaja, da so se cene znižale tudi po ruski invaziji na Ukrajino.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.