Pomoč gospodarstvu: "Helikopterskega razmetavanja denarja ne bo"

Zajem zaslona/N1

Na dan, ko je Rusija sporočila, da bo plinovod Severni tok 1 odprla le, če Evropa odpravi sankcije, kar povečuje možnosti, da bi v Evropi to zimo prišlo do motenj v plinski oskrbi, se je vlada sestala z gospodarstveniki. Na sestanku so se dogovorili, da bodo oblikovali ekipo, ki bo predlagala ukrepe za pomoč gospodarstvu v prihodnjem letu.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je potekalo srečanje gospodarstva in politike na temo izzivov za gospodarstvo s poudarkom na energetiki.

Sestanka so se udeležili premier Robert Golob, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, minister za infrastrukturo Bojan Kumer in minister za finance Klemen Boštjančič ter predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, pa tudi predstavniki nekaterih najbolj prizadetih podjetij.

Na GZS že poteka razprava o kondiciji slovenskega gospodarstva in ukrepih za blažitev energetske draginje.

Srečanja z gospodarstveniki se udeležujejo predsednik vlade in ministri za gospodarstvo, infrastrukturo in finance. Največ pozornosti namenjajo konkretnim ukrepom pomoči. pic.twitter.com/hegnKJpwQE
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 5, 2022

Za pomoč gospodarstvu ob energetski draginji bo treba po oceni predsednika vlade Goloba sprejeti ukrepe v vrednosti več kot 1,5 milijarde evrov, poroča STA. Kakšne bodo dejansko potrebe, pa je odvisno tudi od tega, koliko bomo uspešni pri zagovarjanju nujnosti reforme energetskih trgov v Evropi, je premier dejal po srečanju na GZS.

Dogovor o ustanovitvi skupine, ki bo snovala ukrepe

“Imeli smo težek pogovor z realnim sektorjem in ocenili smo realno zgodbo, v kateri smo se znašli,” je po sestanku povedal minister Matjaž Han. Poudaril je pomen “skupnega sodelovanja” in “iskrenega pogovora”. Po njegovih besedah so se predstavniki gospodarstva in vlada strinjali, da morajo sodelovati tudi v prihodnje.

Po Hanovih besedah so na današnjem srečanju sprejeli odločitev o ustanovitvi skupine, ki bo v naslednjem mesecu odločala, kako v naslednjem letu “absolutno pomagati gospodarstvu pri tej hudi težavi, ki se ji reče energetska kriza”. Poudaril je pomen ustvarjanja konkurenčnih pogojev za gospodarstvo v prihodnje, več podrobnostih o predlogih pomoči pa ni razkril.

Han: "Potrebujemo iskren pogovor. Zdaj ni čas, da en profitira več, drugi manj."

Pravi, da je država do zdaj po oceni MF za vse sprejela za milijardo evrov ukrepov. pic.twitter.com/V2LTOsSttf
— Andreja Loncar (@AndrejaLoncar) September 5, 2022

Minister Boštjančič je medtem ocenil, da je tokratna kriza morda celo večja od covidne. “Pravzaprav nihče ne ve, kakšni bodo učinki,” je dejal in opozoril, da so se zgodili dogodki, ki se doslej še niso. Koliko denarja bo vlada namenila pomoči gospodarstvu, ni želel opredeliti. Je pa povedal, da bo pomoč “znatna” in bo morda dosegla milijardo ali več. Sredstva niso neomejena, je poudaril minister, v veliki meri se bo Slovenija morala dodatno zadolžiti. “Helikopterskega razmetavanja denarja ne bo,” je bil jasen Boštjančič. Minister Kumer je povedal, da so ministri na današnjem srečanju slišali kar nekaj dobrih predlogov pomoči z vrst gospodarstva.

Gospodarstveniki ne povsem zadovoljni

“Bil bi nekoliko neiskren, če bi rekel, da je gospodarstvo z današnjega srečanja odšlo povsem zadovoljno,” pa je povedal Predsednik GZS Tibor Šimonka. Pri tem je izpostavil odločitev, da se kapice na cene energentov za gospodarstvo zaenkrat ne uvede. “Očitno so tudi v Evropi nekateri lobiji tako močni, da je ne bo, Evropska komisija jo je obljubljala maja,” je dejal. Prav tako je dodal: “Če kapice ne bo, lahko prihodnje leto škodo za slovensko gospodarstvo štejemo v nekaj milijardah evrov, od pet do deset.”

Šimonka je tudi podpredsednik jeseniške skupine SIJ. V tem podjetju, je dejal, razmišljajo o 30–40-odstotnem zmanjšanju proizvodnje zaradi visokih cen. A odpuščanjem se bodo poskušali izogniti, upajo, da bo vmes EU regulirala trg z energenti in ustavila rast cen.

Kot so po dogodku sporočili z GZS, so po njihovi oceni ključni naslednji takojšnji ukrepi: uvedba kapice na ceno energentov (kapica na ceno električne energije do konca leta 2023 v višini 118 €/MWh za VT in 82€/MWh za MT kot to velja za male poslovne subjekte oziroma obrtnike, in sicer s 1. septembrom 2022, ter kapica na ceno zemeljskega plina); aktiven strateški pristop vlade na ravni EU za zagotovitev konkurenčnosti; ponovna uvedba začasnih ukrepov za ohranitev delovnih mest, kot je čakanje na delo in skrajšan delovni čas.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.