Vrhovno sodišče je zavrnilo s strani banke zahtevano revizijo sodbe, s čimer je potrjena sodba v prid kreditojemalcev v švicarskih frankih. "Bistvena ugotovitev vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi je bila, da banka v času sklepanja pogodbe kreditojemalcema ni ustrezno pojasnila valutnega tveganja in tako nista vedela, kakšno tveganje prevzemata," je v izjavi, ki jo navaja Združenje Frank, dejal odvetnik kreditojemalcev Aleš Majcenovič.
“Kreditojemalci smo po osmih letih dočakali sodbo, s katero Vrhovno sodišče RS potrjuje to, kar trdimo ves ta čas: kredit v švicarskih frankih pomeni neomejeno valutno tveganje, ki so mu izpostavljeni samo kreditojemalci, zato ima takšna pogodba vgrajeno znatno nesorazmerje v škodo potrošnika,” sporočajo iz Združenja Frank, ki je odločitev v tožbi dveh posojilojemalcev v frankih proti eni od bank tudi objavilo na svoji spletni strani.
Sodni proces o pogodbi za posojilo, odobreno leta 2007, je trajal osem let. Prvi tožbeni zahtevek kreditojemalcev je prvostopenjsko sodišče zavrnilo. Po pritožbi kreditojemalcev jima je višje sodišče pritrdilo. Odločilo je, da banka ni objavila pojasnilne dolžnosti in da je zato kreditna pogodba nična. Banka je nato na vrhovno sodišče vložila zahtevo za revizijo, ki jo je vrhovno sodišče dopustilo, vendar je bilo nato stališče banke vloženo v nasprotju z zakonom o pravdnem postopku, zato ga vrhovno sodišče ni upoštevalo. Omenjeni zakon med drugim določa, da mora biti vloga vložena v 15 dneh po tem, ko sodišče dopusti revizijo.
Tožnika, torej kreditojemalca, sta predlagala zavrnitev revizije. Sodišče je odločilo, da revizija ni utemeljena. Ugotovilo je, da je bilo ravnanje banke “nepošteno, celo zavajajoče” že v času sklepanja obravnavane kreditne pogodbe.
“Gre za prelomno sodbo, s katero vrhovno sodišče usklajuje slovensko sodno prakso z bogato in enotno sodno prakso Sodišča EU in Direktivo 93/13,” menijo v Združenju Frank. Kot pravijo, je to prva sodba vrhovnega sodišča glede problematike kreditov v švicarskih frankih, s katero je bilo dokončno ugotovljeno, da gre za nično kreditno pogodbo.
Ob transparentni predstavitvi tveganj ne bi podpisal nihče
Odvetnik kreditojemalcev Aleš Majcenovič je v izjavi za Združenje Frank dejal: “Bistvena ugotovitev vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi je bila, da banka v času sklepanja kreditne pogodbe v švicarskih frankih kreditojemalcema ni ustrezno pojasnila valutnega tveganja in tako nista vedela, kakšno tveganje prevzemata. Logično je, da noben kreditojemalec takšnega toksičnega kredita na banki ne bi vzel, če bi mu ta transparentno predstavila pogodbeni pogoj v frankih, slednja pa tudi ne bi prodala takšnega kredita nobenemu potrošniku. Tak pogodbeni pogoj namreč kreditojemalcu v primerjavi s kreditom v domači valuti nalaga neomejeno valutno tveganje. Banka ni mogla razumno pričakovati, da bi kreditojemalec ob ustrezni transparentnosti tak pogoj v vsakem primeru sprejel.”
Podlaga za druge tožbe
Primer, o katerem danes poroča Združenje Frank, je prvi sodni postopek v sporih med posojilojemalci v frankih in bankami, v katerem je vrhovno sodišče odločilo v prid kreditojemalca. V Združenju Frank menijo, da se je s tem vzpostavila sodna praksa za vse ostale kreditojemalce, ki so vložili tožbe proti bankam. Sodišča so pozvali, naj pospešijo postopke in “omogočijo dostop do pravnega varstva tudi tistim kreditojemalcem, ki zaradi dolgoletnega finančnega izčrpavanja ne zmorejo stroškov tožbe”.
Na sodiščih je sicer odprtih več tožb kreditojemalcev. V eni od teh je lani Sodišče EU na vprašanje mariborskega višjega sodišča pojasnilo, da je za ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja dovolj, da se ugotovi samo znatno neravnotežje v škodo potrošnika, ne pa tudi, ali je banka ravnala v dobri veri. Izpolnjen mora biti torej samo en pogoj, ne pa vsi, so odločitev sodišča takrat povzele Finance.
Ustavno sodišče razveljavilo kontroverzni zakon
Na drugi strani pa je decembra ustavno sodišče razveljavilo kontroverzni zakon o švicarskih frankih, ki je določal, da bi se del bremena podražitev teh posojil preložil s kreditojemalcev na banke. Zakon, ki bi sicer moral v veljavo stopiti konec lanskega februarja, se nikoli ni izvajal, saj ga je ustavno sodišče najprej zadržalo, konec leta pa razveljavilo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje