Menu Item
V nekaterih lokalih in restavracijah po Sloveniji je mogoče ob plačilu računa z bančno kartico pustiti tudi napitnino. Zaposleni v gostinstvu so s tem zadovoljni, saj to zanje ob redni plači pomeni dodaten vir zaslužka. Na Obrtni zbornici Slovenije pa pravijo, da lahko napitnina prispeva k temu, da bodo zaposleni bolje plačani. Našemu bralcu Petru se to zdi povsem nesprejemljivo. Boji se, da se bo v Sloveniji po vseh panogah razširil model iz ZDA in bo "veljalo za čudno in neprimerno, če potrošnik napitnine ne bo dal".
Ob obisku lokala ali restavracije je v ZDA pričakovano, da gostje pri plačilu računa pustijo še napitnino, ki znaša od 15 do 25 odstotkov celotne vrednosti računa. Višina zneska je odvisna od tega, kako zadovoljni so bili s postrežbo, ta znesek pa pomeni večji del plače, ki jo za svoje delo prejmejo natakarji in drugi delavci v gostinstvu.
Plačevanje napitnine se vse bolj uveljavlja tudi v nekaterih evropskih državah, Slovenija pri tem ni izjema. Pri gotovinskem plačilu je bilo mogoče napitnino pustiti že zdaj. V zadnjih tednih pa vse več lokalov po Ljubljani, pa tudi drugod po Sloveniji, ponuja možnost plačila napitnine pri kartičnem plačilu. Gostje morajo pri plačilu računa tako na zaslonu izbrati eno od možnosti, s katero določijo, koliko napitnine želijo pustiti (5, 10, 15 ali 20 odstotkov), lahko pa izberejo tudi možnost, da napitnine ne bodo dali.
Bralec: To je povsem nesprejemljivo
Na plačilo napitnine je ob zadnjem obisku enega od lokalov pred nekaj dnevi naletel tudi naš bralec Peter, ki je bil nad tem negativno presenečen. Napitninam sicer ne nasprotuje in jih tudi večkrat daje. “A to, da se zdaj vzpostavlja sistem, po katerem bomo potrošniki prisiljeni v plačilo napitnine, je povsem nesprejemljivo,” je dejal. Boji se, da se bo v Sloveniji po vseh panogah razširil model iz ZDA, kjer so napitnine praktično obvezne in bo “veljalo za čudno in neprimerno, če potrošnik napitnine ne bo dal”.
Prej je bila napitnina nagrada, nekaj neobveznega, zdaj pa se logika spreminja, saj natakar sam sprašuje, ali bomo plačali še napitnino. “Če ne boš dal napitnine, bo to takoj veljalo kot neko sporočilo natakarju, da morda postrežba ni bila dobra, čeprav to ne bo res,” je povedal. Ni mu všeč, da je pravzaprav prisiljen v napitnino, zato se je odločil, da ne bo več hodil v te lokale in restavracije. “Če imajo natakarji prenizke plače, naj jim jih delodajalec poviša, lahko tudi na račun višjih cen v gostilnah, ne pa da nas silijo v napitnino in v Slovenijo uvajajo sistem, ki za naše okolje ni primeren,” je še dodal.
Možnost napitnine ob kartičnem poslovanju ponujajo tudi v lokalu Pritličje v središču Ljubljane. Kot nam je povedala solastnica lokala Nina Hudej, se za to niso odločili sami, ampak je to uvedlo podjetje, s katerim poslujejo in nudi programsko opremo za blagajne. Po njenih besedah so se gostje na to odzvali pozitivno, nekateri pa so celo navdušeni. So se pa na začetku nekoliko bali, saj ljudje pri nas sistema napitnin niso navajeni.
Ljudje pri plačilu računa običajno pustijo med 5 in 10 odstotkov napitnine, je dejala Hudej. “Načeloma je napitnina v gotovini vedno višja kot tista, ki je na kartici. Ker pet odstotkov od kave je zelo malo,” je dodala. Je pa to nova možnost, saj se ljudje po njenih ocenah v zadnjem času, zlasti se je to pojavilo med epidemijo covida-19 in po njej, vse pogosteje odločajo za plačilo s kartico. Po njenih besedah je teh plačil za približno 30 odstotkov več kot pred epidemijo.
Zaposleni zadovoljni, pomisleki ostajajo
Na vprašanje, ali so imeli pri uvedbi napitnin pomisleke, je sogovornica povedala, da predvsem zaposleni to možnost zelo odobravajo, ker gre denar neposredno njim, je pa imela nekaj pomislekov sama. Kot je dejala, je drugače, če nekdo samovoljno pusti napitnino, kot pa da mu jo na neki način ponudiš. Še vedno lahko stranke na zaslonu izberejo možnost, da ne dajo napitnine.
Kdaj je napitnina obdavčena?
Na finančni upravi pojasnjujejo, da če napitnino prejme natakar in je namenjena le njemu ali če se natakar in kuhar dogovorita, da si bosta delila prejeto napitnino (lastnik lokala pa nima dostopa do te napitnine), ta ni predmet obdavčitve. Če pa lastnik gostinskega lokala zahteva, da se vsa napitnina odloži na posebej odrejeno mesto in jo nato ob koncu dneva, tedna ali meseca razdeli med natakarje, kuharje ali ostale zaposlene, se prejeta napitnina šteje za prihodek podjetja in se obdavči.
V kavarni Cacao ob Ljubljanici so nam povedali, da so tuji turisti plačevanja napitnin že navajeni, za domače goste pa je to nekaj novega. Kot so dejali, je odziv domačih gostov slabši. Pri manjšem računu gostje napitnine običajno ne pustijo, ob večjem računu pa ta znaša okoli pet odstotkov celotne vrednosti.
Z napitninami tudi višje izplačilo za zaposlene
Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar je za N1 povedal, da si v panogi želijo čim višje plače za zaposlene, ta napitnina oziroma nagrada pa lahko prispeva k temu, da bodo zaposleni bolje plačani. “Napitnine so le neka nagrada za kakovostno izvedeno storitev in delo. Nismo še tam, kjer si želimo biti, si pa želimo, da se tudi ta situacija izboljša.”
Spremembe, po katerih napitnina ni več obdavčena, pozdravljajo. “Dokler ni bilo te možnosti, se je to skrivalo: napitnino si je natakar vtaknil v žep,” je povedal Cvar in dodal, da tudi pri kartičnem plačilu še ni vse tehnično rešeno, saj banka še ne loči, kateri natakar je prejel napitnino. Bodo pa lahko zaposleni v tej panogi vendarle računali na to, da bo ta dodatek k plači večji. Zaradi sprememb glede obdavčitve pa bodo na OZS plačevanje napitnin oziroma nagrajevanje delavcev zdaj tudi promovirali, saj si želijo, da postanejo napitnine med gosti bolj sprejete.
Primerjav z ZDA, kjer so napitnine skoraj obvezen del računa, po njegovih besedah ni smiselno delati, saj imajo plačni sistem v ZDA drugačen. V Sloveniji za zdaj napitnina ostaja prostovoljna in zelo verjetno bo pri tem tudi ostalo.
Zaradi razmer na trgu vse višje tudi cene v lokalih in restavracijah
Zaradi vsesplošnih razmer na trgu so morali številni gostinci v zadnjih mesecih dvigniti cene. Kot nam je povedala Nina Hudej, v Pritličju zadnje mesece vsak teden dobivajo nove cenike dobaviteljev, kjer so cene višje tudi za deset odstotkov. Posamezne surovine je občasno prav tako težko dobiti na trgu. Tudi sami so morali zaradi tega pred tedni nekoliko dvigniti cene.
Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Cvar pa je dejal, da za zdaj ne opažajo, da bi se dvig cen v gostinskih lokalih poznal pri prometu, saj lokali ostajajo dobro obiskani. Dodal pa je, da so tudi v Sloveniji postavljene meje glede na kupno moč. Če se bo nadaljevalo s tako intenzivno z rastjo stroškov in hkrati z dvigom prodajnih cen, lahko hitro pridemo do tega,” je povedal. Zelo je gostince, zlasti manjše lastnike lokalov, po njegovih besedah po žepu udarila tudi podražitev elektrike. Veliko težavo pa predstavlja tudi pomanjkanje kadrov, zaradi česar so nekateri lokali in restavracije skrajšali delovni čas.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje