Menu ItemMedtem ko je Evropska unija (EU) sprejela priporočila o 15-odstotnem zmanjšanju porabe plina v prihajajoči zimi, bi morala Energetika Ljubljana prav letos jeseni zagnati novo plinsko enoto, ki bi letno porabo plina v Sloveniji povečala za 15 odstotkov. Ali bodo izvedli prehod na plin ali ostali na premogu, se še niso odločili, pravijo. Kaj o tem izzivu pravijo na infrastrukturnem ministrstvu, ki ga vodi Bojan Kumer, in ali je Evropska komisija, na katero sicer računamo v primeru težav s plinsko oskrbo, z njim seznanjena?
Energetika Ljubljana končuje projekt gradnje plinsko-parne enote. Jeseni načrtujejo tako imenovane hladne in za njimi vroče zagone elektrarne, s prihodnjim letom pa naj bi enota začela polno obratovati. Kot smo pisali, zemeljskega plina za zagon še niso zakupili. To bodo, če bo gradnja potekala skladno z načrti, storili septembra in oktobra.
Medtem ko so nam v podjetju dejali, da odločitve, ali bodo šli na plin ali pa ostali na premogu, ki ga imajo dovolj za še eno sezono, niso sprejeli, se ljubljanski župan Zoran Janković precej nagiba k temu, da bi zagnali plinsko enoto. “Plin ni problem Ljubljane, ampak Evropske unije (EU),” je dejal nedavno, a nato dodal tudi, da bodo z odločitvijo počakali. Dejal je, da ima zagotovila, da plin bo, vprašanje pa je cena.
Dvojna težava
Prehod na plin je težava zaradi dveh stvari. Prvič, cene plina so trenutno na zgodovinsko rekordnih ravneh. Plin stane 200 evrov za megavatno uro. To pomeni, da bi toplota stala približno okrog trikrat več od trenutne cene, ko Energetika Ljubljana toploto še proizvaja na premog (84,5 evra za megavatno uro). Tu povejmo, da velik del uporabnikov Energetike Ljubljana nima alternative niti (hitre) možnosti zamenjave, saj imajo celi bloki ogrevanje na daljinsko toploto.
Drugi razlog pa je evropsko varčevanje s plinom. Kot pišemo zadnje mesece, v Evropi obstaja tveganje, da zaradi močnega zmanjšanja dobav ruskega plina to zimo ne bo dovolj zemeljskega plina. Da bi se na to pripravile, so članice (z izjemo Madžarske) potrdile prostovoljno 15-odstotno zmanjšanje porabe plina do konca marca prihodnje leto. Znatno povečanje porabe plina tu, bi pomenilo, da bi morali več prihrankov poiskati drugje, verjetno pri industrijskih porabnikih.
Pomembna dodatna okoliščina, a Bruslja (še) niso obvestili
Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Bojan Kumer, pravijo, da se zavedajo na eni strani položaja Energetike Ljubljane, na drugi pa zavez Evropski komisiji. “Ob težavnem izpolnjevanju dogovora iz uredbe je povečana poraba plina zaradi predvidene vključitve nove plinske enote v prvem delu leta 2023 pomembna dodatna okoliščina, o kateri se bo potrebno posebej dogovoriti,” pravijo. Na vprašanje, ali so v stiku z Energetiko Ljubljana na to temo, so sicer odgovorili, da ne. Trenutno je vlada na dopustu.
Na vprašanje, ali je Bruselj seznanjen z namero, da v sezoni, ko članice ciljajo na zmanjšanje porabe, na nivoju EU pa se pripravljajo tudi solidarnostni mehanizmi za primer, če plina na neki točki zmanjkalo, mi vključujemo porabnika, ki bi lahko na letni ravni prinesel povečanje porabe za 15 odstotkov, pravijo, da “Evropska komisija o predvideni povečani porabi plina v tem kontekstu ni bila posebej obveščena, kar pa se bo zgodilo, če bo to smiselno in potrebno”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje