Balkan je regija neizkoriščenih priložnosti, tudi zato, ker ga vlagatelji enostavno ne poznajo, je bilo slišati na Dnevu vlagateljev NLB v Beogradu. Zdaj je priložnost, da se to spremeni, če bodo države znale izkoristiti trend zahodnoevropskih podjetij, ki po dveh velikih šokih pandemije covida-19 in vojne v Ukrajini iščejo načine za selitev dobavnih verig bližje evropski bazi. Izziv balkanskih držav pa ostajajo neizprosna demografija in tekma za kadre ter politična stabilnost.
Potem ko je NLB končala prevzem Komercijalne banke in postala tretja največja srbska banka, je v beograjskem Narodnem gledališču priredila prvi Dan vlagateljev. Bankirji, analitiki, uspešni poslovneži iz regije so nekaj sto udeležencem – med njimi so bili (investicijski) bankirji, poslovneži in zaposleni v NLB Skupini – predstavili priložnosti v regiji.
“Beograd je regijsko središče, dvomilijonsko mesto, ki ga mnogi naši vlagatelji ne poznajo. V Ljubljani so bili, videli so jo, ne razumejo pa, zakaj smo vložili skoraj 500 milijonov na srbski trg (toliko je znašala kupnina za Komercijalno banko, op. a.),” je razloge za organizacijo dogodka opisal šef NLB Blaž Brodnjak.
NLB
Dvakrat manj tujih investicij kot Češka ali Estonija
Da so tuja vlaganja za to regijo še priložnost, kaže primerjava priliva tujih investicij. Češka ali Estonija, ki sta zaradi velikega priliva teh investicij v zadnjem desetletju imeli znatno gospodarsko rast, sta lani privabili po okoli 20 tisoč evrov tujih investicij na prebivalca, Slovenija in Srbija dvakrat manj, je v analizi makroekonomskega dogajanja povedal Richard Grieveson, namestnik direktorja Dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske študije (WIIW).
Balkanska regija ima po mnenju WIIW danes relativno ugoden položaj za gospodarski vzpon po modelu višegrajskih in baltskih držav. Zahodnoevropska podjetja namreč po dveh močnih šokih zaradi pandemije in vojne v Ukrajini razmišljajo, kaj lahko spremenijo, da bodo bolj odporna na tovrstna tveganja. Ena od posledic je trend deglobalizacije, selitve dobavnih verig nazaj v Evropo. In za Balkan je to lahko velika priložnost, meni Grievson, ki priložnost vidi tudi v digitalizaciji. Pogoj pa je, da balkanske države pospešijo nekatere reforme. Bolj kot sam strošek dela sta podjetjem pomembna dostopnost usposobljene delovne sile in tudi stabilno politično okolje, kar pa je pogosto izpostavljena pomanjkljivost balkanskih držav.
Tu je nekaj poudarkov iz debate o izzivih regije.
1. Beg možganov in zaostrovanje bitke za kadre
Vse države Balkana se zadnja leta spopadajo z izseljevanjem (predvsem) mladih in hitrim staranjem prebivalstva. “To je velik izziv za regijo,” je dejal Grievson z inštituta WIIW. Prebivalstvo Bosne in Hercegovine bi se lahko do leta 2050 skrčilo za 30 odstotkov, Srbije za 27 odstotkov. Če bi ustavili izseljevanje, bi bil upad števila prebivalcev pomembno manjši.
Poleg števila je za podjetja pomembna tudi usposobljenost delovne sile. Tu bo po mnenju Dušana Milićevića, predsednika uprave IT-podjetja Comtrade, potrebna reforma šolskega sistema, ki bi ga morali približati potrebam sodobnega gospodarstva. V Srbiji, denimo, je v zadnjih letih v strmem vzponu IT-panoga, saj so največje multinacionalke tu odprle svoje izpostave. Tudi NLB v Beogradu vzpostavlja kompetenčni center, ki bo razvijal IT-rešitve za celotno skupino. A tudi v Srbiji danes že primanjkuje razvijalcev, zato bi po mnenju Milićevića morali promovirati te poklice v Srbiji, Sloveniji, na Hrvaškem ter s tem tudi omogočiti mladim, da dobijo zaposlitev in ostanejo doma. “Potrebe naraščajo, šolski sistem se mora odzvati,” meni Milićevič.
PROFIMEDIA
2. Primanjkljaj voditeljskih kompetenc
Nekoliko drugačnega mnenja o pomanjkanju delovne sile je predsednik uprave in večinski lastnik Atlantic grupe Emil Tedeschi. “Ljudje odhajajo, ker imajo to možnost, ker so dobri. Edino pomanjkanje, ki ga vidim v tem trenutku, je pomanjkanje voditeljstva. Vsaka država ima ljudi in naravne vire, dva omejena resursa, voditelji pa vodijo razpravo in iščejo idejo, kako jih optimalno uporabiti. Že leta opozarjam na pomen voditeljev, pa ne le v politiki, temveč tudi v akademskem in poslovnem svetu, sindikalističnih in verskih institucijah. V vseh intelektualnih elitah. Imamo ljudi, ki so kreativni in ustvarjajo vrednost, a tudi tiste, ki denimo zase vedno nekaj zahtevajo, vedno več, ne vprašajo pa se, od kod denar za to pride.”
Po njegovem mnenju lahko mlada generacija spremeni to družbeno paradigmo. “Mislim, da ni vprašanje, ali imamo dovolj inženirjev. Pravzaprav menim, da jih te države lahko po potrebi izobrazijo več. Mislim, da je to vprašanje voditeljstva. Naša odgovornost je, da ga izboljšamo. Sprememba šolskega sistema, poenotenje zasebnega in javnega šolstva, s čimer bi študentom dali možnost izbire. Potem nimam težav s tem, ali bomo uvažali inženirje,” je dejal Tedeschi.
“Ne kupim teorije o pomanjkanju kadrov. Gre za tekmo za dobre. Poglejte podjetji Infobip ali Rimac, nimata tega problema, zanju delajo ljudje z vsega sveta. Pomembno pa je ustvariti primerno ozračje in zakonski okvir,” je na Dnevu vlagateljev dejal Emil Tedeschi, predsednik uprave in večinski lastnik hrvaškega živilskega konglomerata Atlantic grupa.
NLB
3. Negotovost v širšem poslovnem okolju
Medtem ko so balkanska gospodarstva relativno dobro prestala pandemijo covida-19, bi lahko bile posledice vojne v Ukrajini precej bolj boleče. WIIW v primeru embarga na ruske energente napoveduje pomembne učinke na gospodarsko rast večine balkanskih držav, ki so od teh energentov močno odvisne. BiH in Severna Makedonija od Rusov dobita ves plin, Srbija 90 odstotkov, Hrvaška 70 odstotkov. Tudi Slovenija je, kar zadeva plin, povsem odvisna od Rusije (WIIW sicer navaja 40-odstotno odvisnost, a je posredno ves plin, uvožen v Slovenijo, ruski).
Sloveniji na dunajskem inštitutu za letos napovedujejo 4,1-odstotno rast BDP, v primeru embarga 1,8-odstotno. Hrvaška rast bi se v primeru embarga ohladila s 3,5 na en odstotek, srbska s 3,6 odstotka na nič. Inflacija (letna rast cen) bi v primeru embarga dosegla dvomestne številke. V Sloveniji 10,5 odstotka, na Hrvaškem 10 odstotkov, v Srbiji 14 odstotkov. Inflacijski šok po mnenju Grievsona z WIIW ne bo izzvenel hitro, vseeno pa je pričakovati, da se bodo drugo leto turbulence umirile. Poleg dviga obrestnih mer, ki ga je srbska centralna banka že izvedla, Evropska centralna banka pa ga načrtuje za julij, Grievson meni, da bo sama inflacija zmanjšala kupno moč prebivalstva ter s tem umirila povpraševanje – in posledično tudi rast cen.
Tako Evropska unija (EU) kot tudi Rusija in Kitajska so pomembne vlagateljice v regiji. Kitajci sofinancirajo in gradijo infrastrukturne objekte na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori, Rusi kupujejo nepremičnine ter prek državnih podjetij investirajo v bančništvo ter energetiko. EU ima poseben sklad za razvoj balkanskih držav, ki so na poti pridružitve Uniji, poleg tega so nemška, avstrijska, slovenska podjetja pomembni vlagatelj na teh trgih.
Za jugovzhodno Evropo bo iskanje ravnotežja med Zahodom in Vzhodom zaradi posledic vojne v Ukrajini precej težje, meni Grievson z inštituta WIIW. “Če bo vendarle prisiljena, da izbere stran, pa so finančne oziroma ekonomske iniciative EU precej večje kot od Rusije,” je dejal. Obenem pa dodal, da so ne glede na razplet vse večje razprtije med Rusijo in Zahodom izguba za regijo.
N1/Denis Sadiković
NLB raste v Srbiji, vrata na Hrvaško ostajajo zaprta
NLB je po lani zaključenem prevzemu Komercijalne banke tretja največja banka na srbskem trgu po bilančni vsoti. Združena banka je s tem mesecem začela poslovati pod imenom NLB Komercijalna banka (na zgornji fotografiji ena od beograjskih poslovalnic).
Medtem pa velika želja, ki je NLB ne skriva, ostaja hrvaški trg. Nanj vse od osamosvojitve zaradi nerešenih vprašanj nekdanjih vlagateljev Ljubljanske banke nima vstopa, Brodnjakova uprava si zato že nekaj let močno prizadeva za razrešitev političnih vprašanj. V času vlade Janeza Janše se je govorilo, da je dogovor z Janševim hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem blizu, a rešitve odprtih vprašanj ni bilo. So se možnosti za to z novo vlado – verjetno jo bo vodil Robert Golob – povečale ali zmanjšale? Brodnjak meni, da je rešitev teh odprtih vprašanj v interesu NLB, a tudi celotne regije. Meni, da je najprej treba rešiti vprašanje meje, ki je po njegovem mnenju rešljivo “ob dveh brizgancih”, potem pa bomo lahko nadaljevali še vprašanja drugega bloka jedrske elektrarne Krško in Ljubljanske banke. “Ne sprejemamo izključevanja in pogovarjanja s sosedi prek sodišč.”
Večernji list je sicer včeraj pisal, da je prevideno imenovanje Tanje Fajon za zunanje ministrico znak, da bo napredek pogovorov med družavama pri teh vprašanjih ustavljen. “Tanja Fajon je ves čas vztrajala pri implementaciji arbitražne razsodbe, prepričana pa je tudi, da Hrvaška ne izpolnjuje kriterijev za vstop v schengen. Pri tem je treba spomniti, da tovrstna stališča deli tudi ostala slovenska politična scena, zato je odhajajoči premier tu osamljen,” je zapisal novinar Denis Romac.
Izjava predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka o političnih vprašanjih, ki ovirajo širitev v regiji:
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje