Menu Item
Po štiriletnem premoru so Hrvaške avtoceste s 1. julijem znova uvedle sezonske cestnine, ki bodo veljale do konca septembra. Te so sicer za deset odstotkov dražje od cestnin zunaj sezone. Se bodo pri naših južnih sosedih zgledovali po Sloveniji in vendarle uvedli vinjete?
Podpredsednik vlade in minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković je ob pojasnjevanju razlogov za sezonsko zvišanje cestnin dejal, da so se za to odločili zaradi normalnejših razmer v hrvaškem gospodarstvu in načrtovanih investicij družbe Hrvaških avtocest na jadransko-jonski koridor. 40 odstotkov letnega prometa na hrvaških avtocestah se namreč odvije v poletnih mesecih, to pa zvišuje stroške vzdrževanja, nadzora in vodenja prometa.
Cestnina za najštevilčnejšo I. skupino vozil, v katero spadajo tudi osebni avtomobili, na avtocesti A1 od Zagreba do Dogopolja (Split), namesto 24 evrov – kolikor znaša cena zunaj sezone – v poletnih mesecih stane 26,40 evra. Na avtocesti A3 od Zagreba do Lipovca se je sezonska cestnina podražila s 16,90 na 18,60 evra, na avtocesti A4 od Zagreba do Goričan pa s 5,80 na 6,40 evra.
Za primerjavo – številne okoliške države sezonskih cestnin ne poznajo, saj so namesto klasičnega cestninjenja uvedle vinjete, ali v obliki nalepk ali v digitalni obliki. Med njimi je tudi Slovenija, ki je vinjete v obliki nalepk uvedla s 1. julijem 2008, konec leta 2021 je nalepke zamenjala digitalna različica (e-vinjeta). 7-dnevna e-vinjeta za osebni avtomobil, ki je vezana na registrsko oznako vozila, stane 16 evrov, mesečna 32, letna pa 117,50 evra. Na voljo je tudi polletna vinjeta, a je ta na voljo le za motorna kolesa. V Avstriji je na prodajnih mestih še vedno mogoče kupiti vinjeto v obliki nalepke. Za razliko od digitalne vinjete enodnevna nalepka ne obstaja. Cena dnevne vinjete za osebni avtomobil znaša 8,60 evra, desetdnevna 11,50 evra, dvomesečna 28,90 evra, letna pa 96,40 evra.
Hrvaška uvaja nov sistem cestninjenja
Pri naših južnih sosedih so sicer v fazi uvedbe novega načina cestninjenja, ki bi ga lahko dobili do leta 2026, a ne gre za vinjete. Plačevanje bi bilo brezstično prek naprave ENC in avtomatskega prepoznavanja registrskih tablic, t. i. tehnologije ALPR. A v nasprotju s Slovenijo in Avstrijo, kjer je cena vinjete celo leto enaka, bi se cestnina še vedno zaračunavala po prevoženih kilometrih in ne po času.
Nekdanji minister za gospodarstvo Goranko Fižulić se je v javnosti že večkrat izrekel proti uvedbi takšnega sistema, saj se mu zdi nepredstavljivo, da se ne bi zgledovali po sosednjih državah, kjer so vinjete vezane na časovno obdobje. Izpostavlja, da bodo tujci plačali tudi višji strošek cestnin, saj je to del njihovega predvidenega stroška za dopust, večji problem pa se mu zdi kompleksnost pobiranja cestnin in izguba časa, ki ga preživijo čakajoč pred cestninskimi postajami,” meni.
“Hrvati se ne vozijo po avtocestah”
O tem, zakaj ne bi višje cene cestnin veljale vse leto, Fižulić ocenjuje, da zato, ker se Hrvati množično ne vozijo po avtocestah niti, ko veljajo izvensezonske cene. “Izogibajo se avtocestam tako, da so te – razen v treh poletnih mesecih – prazne skoraj v vse smeri. Edine prometne poti so od Bregane prek Zagreba do Lipovca, od Zagreba do Karlovca in od Zagreba do Varaždina. Na vseh drugih avtocestah je prometa premalo. Ceste so prazne, kar je za avtocesto najdražje,” je poudaril.
Nekdanji hrvaški minister ob tem meni, da bi uvedba časovnih vinjet namesto brezkontaktnega cestninjenja po prevoženih kilometrih prinesla številne prednosti. “Avtoceste bi bile bolj uporabljene in prometnih nesreč bi bilo manj. Zmanjšalo bi se tudi vzdrževanje regionalnih, okrajnih in lokalnih cest, ker bi bile manj uporabljene,” je dodal.
Vsak minister napovedal isto
Fižulić je sicer pripravil tudi izračun, koliko za avtoceste porabi Hrvat, ki dela v Sloveniji in se vsak konec tedna vozi domov. Za cestnine na Hrvaškem po Fižulićevi oceni odšteje 2.000 evrov na leto, v Sloveniji pa sočasno le dobrih 100 evrov. Po njegovem mnenju gre za norost.
“Družba Hrvaške avtoceste se je proti vinjetam borila od prvega dne. Vsak novi prometni minister, tudi trenutni Butković, je na začetku mandata napovedal uvedbo vinjet, a so ga na koncu zatrli. Ne zaradi avtomobilov, temveč zaradi tovornjakov. Tovorni promet je ključen pri izračunu prometa, saj je na Hrvaškem tovorni promet na kilometer bistveno cenejši kot v katerikoli drugi sosednji državi. T. i. kamionski lobi premaga vsakega ministra, ki namerava uvesti časovne vinjete. In tu vsi padejo,” ugotavlja.
Za avtomobile bi bila, tako Fižulić, najboljša uvedba časovnih vinjet in ne kombiniranje sezonskih in izvensezonskih cestnin, kot velja zdaj. “Vinjete spodbujajo lokalno prebivalstvo, da se vozi po avtocestah, ne pa da špekulira, ali bo šel do Plitvic ali do Zadra po stari cesti ali avtocesti. To spodbuja potrošnjo in izboljšuje kakovost življenja za vse. Kdo torej ne bi kupil vinjete, če se lahko z njo vse leto voziš po avtocestah za na primer 120 evrov,” zaključuje.
Avtor: Miroslav Filipović/N1 Zagreb
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje