Menu Item
"Vlade morajo zbrati pogum in izvesti potrebne spremembe," poziva ekonomist Anže Burger, potem ko je švicarski inštitut Slovenijo uvrstil nižje na svetovni lestvici konkurenčnosti. Nekatera področja slovensko konkurenčnost omejujejo že več let – zakaj se stvari ne spreminjajo na bolje? Kaj lahko storimo, da bi trenutni položaj države izboljšali in kakšni izzivi še čakajo Slovenijo v prihodnje?
Slovenija je padla na svetovni lestvici konkurenčnosti, so ta teden sporočili z Mednarodnega inštituta za razvoj menedžmenta (IMD) v švicarski Lozani, ki vsako leto pripravlja omenjeno lestvico. Skupno smo zdrsnili za štiri mesta, največji padec pa zaznali na področju infrastrukture, vladne in poslovne učinkovitosti, ki sta že dalj časa trn v peti slovenskim gospodarstvenikom.
“Drži, da je Slovenija v zadnjem letu največje padce zaznala na posameznih kriterijih vladne in poslovne učinkovitosti, med katerimi so področja javnih financ, institucionalnega okvira, dostopnosti financiranja za podjetja in menedžerskih praks,” za N1 pojasnjuje Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER), ki je sodeloval pri pripravi lestvice.
Področji vladne in poslovne učinkovitosti sta obenem tudi področji, na katerih se Slovenci uvrščamo najnižje v celotnem obdobju spremljanja konkurenčnosti: “V obdobju zadnjih petih let smo z vidika skupne konkurenčnosti padli s 37. mesta na 42., pri tem smo največ – devet – mest izgubili v sklopu infrastruktura in po šest mest pri vladni in poslovni učinkovitosti. Na sklopu gospodarske uspešnosti smo kljub padcu v zadnjem letu uvrščeni na 34. mesto (33. mesto v letu 2019).”
Slovenija se zdaj na lestvici konkurenčnosti uvršča v spodnjo polovico, pod Italijo in nad Poljsko. Nekoliko višje se med drugim gibljeta Indija in Portugalska, nekaj mest nižje so Čile, Ciper in Madžarska.
Se stanje slabša ali nas drugi "le" prehitevajo?
Slovenija je bila, spomnimo, že pred dvema letoma med državami z največjim padcem konkurenčnosti, leto za tem pa je na lestvici napredovala. Je ponovni zdrs Slovenije posledica zgolj anketnih ocen stanja ali so se poslabšali tudi kazalniki, ki temeljijo na statističnih podatkih?
V raziskavo globalne konkurenčnosti je vključenih 335 kazalnikov, od katerih sta dve tretjini statističnih iz leta prej, eno tretjino predstavljajo anketni kazalniki. Anketiranje je bilo opravljeno v marcu tekočega leta – v Sloveniji je bilo v anketo vključenih sto menedžerjev malih, srednjih in velikih podjetij. Skupno je v indeks vključenih 64 držav, brez Rusije in Ukrajine.
Po besedah Sonje Uršič je letošnji padec posledica obojega, so pa pri večini anketnih kazalnikov padci večji. "Na primer, pri ocenah o upravljanju javnih financ, o prilagodljivosti vladne politike na razmere v gospodarstvu, o vplivu politike centralne banke na gospodarstvo, dostopnosti bančnih kreditov ter uporaba masovnih podatkov in analitike," razlaga.
Kot nekonkurenčni so v Sloveniji izpostavljeni še majhen obseg neposrednih tujih naložb, visoka obdavčitev dela in rigidna delovnopravna zakonodaja, medtem ko pozitivno izstopajo izvoz blaga in stopnja mednarodne trgovinske integracije, enakopravnost pri plačah ter izobraževanje. Ob tem je vredno omeniti, da sta ravno visoka izobrazbena raven in usposobljena delovna sila najvišje uvrščena dejavnika privlačnosti Slovenije.
V zadnjem letu je na konkurenčnost močno vplival tudi preplet geopolitičnih tveganj, ugotavljajo raziskovalci, med katerimi izstopajo vojna v Ukrajini, z njo povezana energetska kriza, inflacija ter motnje preskrbovalnih verig s surovinami in energenti. Na vprašanje, ali se je stanje v zadnjem letu dejansko poslabšalo, ali so nas drugi preprosto prehiteli, raziskovalka IER odgovarja, da so evropske države v večini padle na letošnji lestvici konkurenčnosti, na padec pa je v vzhodni Evropi in tudi Sloveniji zlasti močno vplivala visoka inflacija.
A vendar v oči bode podatek, da je Slovenija v primerjavi s primerljivimi državami v regiji nazadovala, opozarja ekonomist Anže Burger iz Fakultete za družbene vede (FDV). Kot pravi, smo izgubljali primerjalno prednost, ki je pri tujih vlagateljih pomembna ob izbiri trgov, v katere bodo investirali. "Šibkosti pa so zaznane še na ključnih področjih, s katerimi se soočamo že dolgo časa in potrebujejo resne strukturne reforme. Na primer zdravstveni sistem, obdavčitev višje plačanih zaposlenih, digitalna transformacija, učinkovitost javnega sektorja, trg dela in pokojnine," dodaja.
Zakaj Slovenija nazaduje?
Mednarodne organizacije in gospodarska združenja že leta opozarjajo na omenjena področja, ki naj bi klatila slovensko konkurenčno prednost. Zakaj Slovenija potemtakem teh ne uredi? Burger pravi, da sta vzroka dva: "Prvi so tradicionalno nestabilne vlade, saj so koalicije programsko in ideološko heterogene, in če so razlike prevelike, je konsenz težko najti. Vsaka stranka ima področje, ki ga ščiti. Eni imajo upokojence, drugi javni sektor, katerokoli od strukturnih reform vzameš, je ena od koalicijskih strank proti. Drugi vzrok pa so interesne skupine in lobiji, ki so prav tako močni. To vidimo v zdravstvu – ključnim igralcem, dobaviteljem, uveljavljenim zdravnikom in zasebnikom trenutni kaos ustreza, zato se rušijo ministri in vlade po njihovi želji. Se je pa javno mnenje spremenilo in ljudje niso tako proti reformam, kot so bili včasih. Zavedajo se, da sta se svet in demografija spremenila."
Profesor na ljubljanski FDV je prepričan, da morajo vlade zbrati pogum in izvesti potrebne spremembe, med katerimi v prvi vrsti izpostavlja trg dela. Pri tem pričakuje nadaljnje pomanjkanje delovne sile ob hitrem staranju prebivalstva, "zato sta nujna večja fleksibilnost in hitrejše uvajanje mladih na trg dela". "Potrebne bodo tudi pokojninska reforma, prilagoditev kasnejše upokojitve in dodatne spodbude upokojenim, da se reaktivirajo na trg dela. Tudi če nam to uspe, bo delovno sposobnega prebivalstva vseeno primanjkovalo, zato je treba povečati še produktivnost; sploh v javnem sektorju, ki se je v zadnjih letih zelo razbohotil," poudarja.
Na nizko rast produktivnosti, glede na povprečje EU, opozarjajo tudi na Inštitutu za ekonomske raziskave in v luči tega podpirajo pospešitev investicijskega cikla gospodarstva; ob tem izpostavljajo, da so bruto investicije v osnovna sredstva (gre za sredstva, ki so potrebna za ustvarjanje proizvodov ali opravljanje storitev podjetja) letos že upadla.
Kot izziv izpostavljajo še tveganja na področju javnih financ, tako kot Burger pa predlagajo tudi zmanjšanje obdavčitve stroškov dela in izboljšanje poslovnega okolja, z vidika delovnopravne zakonodaje in zaposlovanja tujcev.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje