Vlada na današnjo sejo ni uvrstila točke o obravnavi spomladanske gospodarske napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki jo je sicer na mizi imela že prejšnji teden, a je obravnavo točke prekinila. Po poročanju Dela analitiki urada "niso dovolj upoštevali pozitivnih učinkov investicij iz sklada za okrevanje in odpornost ter drugih investicij v dveh do treh letih". Urad zadnji teden napovedi ni spreminjal.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki ga vodi Maja Bednaš, dvakrat letno – spomladi in jeseni – naredi statistično napoved gospodarskih gibanj. V tej napovejo prihodnje gibanje rati BDP, inflacije, brezposelnosti, zadolženosti in drugih ekonomskih kazalcev. Gradivo vedno najprej pošljejo v potrditev vladi, nato pa ga tudi javno objavijo.

Spomladansko napoved so vladi poslali, prejšnji teden jo je ta tudi že obravnavala, a je bila točka prekinjena. Po navedbah Dela je vlada ocenila, da analitiki niso dovolj upoštevali pozitivnih učinkov investicij iz sklada za okrevanje in odpornost ter drugih investicij v dveh do treh letih, kar pomeni, da je očitno napovedana rast BDP preskromna (investicije so eden od elementov izdatkovne strukture BDP, poleg zasebne potrošnje in blagovne menjave s tujino).

Na Umarju kljub temu napovedi v zadnjem tedni niso popravljali. Ocenjujejo, da je glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke realistična. “Torej ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravek napovedi. Objavljene napovedi mednarodnih institucij v zadnjih dneh še dodatno opozarjajo na negativna tveganja,” so povedali danes.

Poslabšali napoved, a še vedno bolj optimistični kot Bruselj

Gradivo nosi oznako interno, tako da uradno ni znano, kolikšno rast napovedujejo na Umarju. Je pa časnik Delo ta teden poročal, da urad zaradi posledic ukrajinske krize septembrsko napoved letošnje gospodarske rasti (4,7 odstotka) znižuje na 4,2 odstotka. Prihodnje leto naj bi bila rast triodstotna in prav tako nižja od ocene iz lanske jeseni, leta 2024 pa naj bi dosegla 2,8 odstotka.

Pri tem dodajmo, da je Evropska komisija pred približno tremi tedni poslabšala napovedi za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne točke (na 3,8 odstotka). Napoved Bruslja je torej slabša kot Umarjeva. Znižanje napovedi je Evropska komisija pojasnila zlasti z rastjo cen in motnjami pri dobavi, pričakuje pa močno rast potrošnje ter visoko rast naložb.

Kaj pravijo Janša, Šircelj, Počivalšek?

Kdo v vladi naj bi nasprotoval oceni in zakaj, ni znano. Na finančno in gospodarsko ministrstvo ter v kabinet predsednika vlade smo vprašali, ali se strinjajo z izračuni iz gradiva, ki so ga ministri dobili na mizo prejšnji teden. Direktorica Umarja Maja Bednaš sicer odgovarja neposredno predsedniku vlade, saj je Umar po navedbah na spletu “samostojen državni organ”.

Na Umarju medtem ocenjujejo, da je napoved glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke realistična. “Torej ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravek napovedi. Objavljene napovedi mednarodnih institucij v zadnjih dneh še dodatno opozarjajo na negativna tveganja,” so danes za STA povedali na Umarju.

Podlaga za napovedi

Dvotedenski zamik pri potrjevanju napovedi sicer najbrž ne pomeni kakšnih radikalnih posledic, je pa lahko za podjetja, ki v tem času pišejo letna poročila, problem, ker se pri napovedih poslovanja za tekoče leto pogosto naslanjajo na Umarjevo napoved. Ta je sicer tudi ena od strokovnih podlag za pripravo proračuna in vodenje ekonomske politike.