Menu Item
Svet Evropske centralne banke (ECB) je na današnjem izrednem zasedanju sklenil, da bodo centralne banke v evrskem območju v luči vnovičnega povečanega pritiska trgov na ranljive članice evrskega območja prožne pri reninvestiranju zapadlih glavnic v okviru pandemičnega programa odkupovanja obveznic, obenem pa bodo v ECB pospešili pripravo novega orodja.
Ker se evrske države, še posebej tiste bolj ranljive, soočajo z vse višjimi stroški zadolževanja, se je svet Evropske centralne banke (ECB) danes nepričakovano sestal na izrednem zasedanju na temo “trenutnih razmer na trgih”.
Po zasedanju je osrednji organ evrske denarne politike objavil, da je pandemija pustila trajnejše negativne učinke v evrskem gospodarstvu, ki prispevajo k temu, da napovedano zaostrovanje oziroma normalizacija denarne politike nima v vseh državah enakih učinkov. Evrsko območje se je ob tem pred desetletjem soočilo z dolžniško krizo v nekaterih perifernih članicah in kljub obsežnim izrednim ukrepom ECB so te osnovne razlike ostale.
To tako dojemajo tudi finančni trgi. Po prenehanju neto nakupov v okviru pandemičnega programa odkupov obveznic (PEPP) in skorajšnjem koncu neto nakupov pri izvajanju rednega programa APP, ob jasni napovedi dvigovanja ključnih obrestnih mer, ki jo je svet ECB dal minuli teden, ter v luči trenutne visoke inflacije so vlagatelji začeli pospešeno prodajati državne obveznice evrskih držav, še posebej tistih ranljivejših. To je na sekundarnem trgu povzročilo precejšen dvig zahtevane donosnosti, še posebej trge skrbi Italija kot tretje največje evrsko gospodarstvo.
Svet ECB je danes odločil da bodo centralne banke evrskega območja prožne pri reinvestiranju zapadlih glavnic v okviru programa PEPP. Svet ECB je sicer minuli teden napovedal, da bo to reinvestiranje v primeru PEPP trajalo vsaj do konca 2024, v primeru APP pa toliko časa, da bo ECB trgu zagotavljala zadostno likvidnost in s tem podpirala ukrepe denarne politike.
Se je pa ob tem omenjalo tudi možnost oblikovanja novega, bolj ciljanega programa odkupovanja obveznic za zmanjšanje pritiskov na določene ranljive države. Ko centralne banke na sekundarnem trgu pospešeno kupujejo državne obveznice, znižujejo donos do dospetja in s tem lajšajo dolžniško breme. To je v zadnjih letih omogočalo izjemno ugodno zadolževanje evrskih držav.
Svet ECB je danes strokovne službe ECB in ustrezne odbore v nacionalnih centralnih bankah zadolžil, da pospešijo predlog tovrstnega novega orodja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!