Imamo kakovostne podatke, ki kažejo, da premoženja v Sloveniji ni malo, trdi Marko Novak iz Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI (SNZ-FIABCI). To ocenjuje, da imamo Slovenci za 390 milijard evrov nepremičnin, premoženja podjetij, depozitov, vrednostnih papirjev, avtomobilov.
Slovensko nepremičninsko združenje (SNZ-FIABCI) je pred lanskimi volitvami različnim političnim strankam pošiljalo svoj predlog obdavčitve premoženja.
Po besedah predsednika združenja, Marka Novaka, so se angažirali zato, ker je po njihovi oceni trenutni sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) nepravičen in ne deluje.
Njihove ideje je najbolj prevzela stranka SD in jih zajela v svoj predvolilni program, v katerem je predlagala progresivno obdavčitev premoženja v višini od ene do treh tisočink (0,1 do 0,3 odstotka). Ko je sredi lanskega leta ideja obdavčitve premožnih pristala tudi v koalicijski pogodbi, pa se je vnela vroča razprava. Tudi o tem, koliko premoženja, iz katerega bi se dalo še kaj dobiti v proračun, Slovenci sploh imamo.
Jasno je bilo, da lahko na to odgovorita samo Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) oziroma ministrstvo za finance, saj je javno dostopnih podatkov malo.
NUSZ ne deluje?
Na vprašanje, kako utemeljuje, da NUSZ ne deluje, Novak odgovarja, da so razlike med občinami ogromne, pa ne samo v vrednosti točke.
Navede primer: “V Ljubljani za kvadratni meter zelenice plačaš enak NUSZ kot za kvadratni meter stavbe, v Mariboru pa le petino vrednosti, ki velja za stavbe. Ljubljanska obdavčitev je torej za pripadajoče zemljišče petkrat višja, kar je nepravično.”
OECD nam že 20 let dopoveduje, da moramo znižati davke in prispevke na plače, zvišati pa obdavčitev premoženja, nadaljuje Novak.
“A bojim se, da bomo obstali pri enaki obdavčitvi dela in premoženja. Pri obdavčitvi premoženja smo na dnu EU, pri obdavčitvi dela pa na vrhu, kar ni v redu.”
Aljaž Uršej/N1
Milijon Slovencev z vsaj eno nepremičnino
Novak pravi, da vrednost nepremičnin Slovencev ocenjujejo na 250 milijard evrov. Kar je sodeč po nekaterih medijskih zapisih podobna ocena kot tista, s katero razpolaga tudi ministrstvo za finance. V to številko so vštete stanovanjske in poslovne nepremičnine, kmetijske površine in gozdovi.
Podatki združenja kažejo, da 400 tisoč Slovencev nima v lasti nobene nepremičnine, milijon Slovencev pa ima v lasti vsaj nekaj malega nepremičnega premoženja (na primer kmetijskega zemljišča ali gozda). Na drugi strani ima 4.200 fizičnih oseb za več kot milijon evrov nepremičnega premoženja.
SNZ-FIABCI
Da Slovenija potrebuje premik od obremenitve dela k obremenitvi premoženja, že leta svetujejo mednarodne organizacije, med drugim IMF in OECD.
Pa ostalo premoženje?
Združenje pa je v prepričanju, da je treba davek na premoženje zastaviti širše, naredilo tudi oceno vrednosti vsega premoženja.
Minister za finance Klemen Boštjančič je v preteklih mesecih večkrat dejal, da velikih rezerv, ko pridemo do obdavčitve premoženja, ni in da bo davek na premoženje, če ta bo, predvsem nepremičninski davek.
“Že danes precej natančno pregledujemo tudi druge vrste premoženja, a naj takoj pomirim: veliko rezerv drugod ni. To ne pomeni, da ne bo kakšnih drugih dodatnih davkov, a obdavčitev depozitov, denimo, je precej nerealna,” je v intervjuju za N1 dejal minister.
A v SD, kot je razumeti, čakajo na analize ministrstva, ki bodo pokazale, ali to res ni mogoče. “Do pravične obdavčitve premoženja je mogoče priti le skozi njegovo celostno vključitev; vse ostale poti pomenijo veliko možnost davčnega izogibanja. Zato si ideja – dokler ni argumentirano zavrnjena – zasluži vsaj razmislek in strokovni protiargument pristojnih, ki lahko presojajo tudi njeno izvedljivost,” pravijo v stranki.
Tudi Novak, čigar ideje je SD, kot rečeno, povzela, pravi, da prostor je, saj da med milijonom depozita in milijonom vredne nepremičnine v premoženju ni razlike. In da imajo najbogatejši v nepremičninah majhen del premoženja. “Če bodo obdavčili samo nepremičnine, bodo obdavčili samo srednji sloj, najbogatejšega sicer tudi, a veliko manj, kot če bi obdavčili tudi drugo premoženje.”
Depoziti, avtomobili, premoženje podjetij
Po oceni združenja, ki podatke črpa iz javno dostopnih virov in lastnih ocen, je preostalo premoženje Slovencev vredno 140 milijard evrov (podrobneje v zgornji grafiki).
Ker v SNZ-FIABCI menijo, da bi prav široka osnova (torej obdavčitev več vrst premoženja) omogočila, da bi ob nizki davčni stopnji dobili zadosten izplen, so v združenju zajeli aktivo bilanc podjetij, kapital bank, depozite in delniško premoženje fizičnih oseb ter avtomobile.
Novak pravi, da so te ocene konservativne. Pri avtomobilih, denimo, so podatek o 1,6 milijona avtomobilov, ki jih imamo v lasti Slovenci, pomnožili s povprečno vednostjo 6.500 evrov in dobili 10 milijard evrov.
V oceno pa niso vključene nepremičnine in finančno premoženje v tujini, kar je pogost očitek nasprotnikov obdavčitve premoženja. "Pri nepremičninah izstopajo predvsem nepremičnine na Hrvaškem, a to bo obdavčila Hrvaška. Prav tako nimamo podatkov o zlatu in kriptovalutah. Teh podatkov verjetno tudi nikoli ne bomo imeli. Vseeno pa mislim, da nas to ne bi smelo odvrniti od tega, da obdavčimo tisto, kar je dostopno in za kar imamo kakovostne podatke. Gre za izpad ene, dveh, morda treh milijard evrov, skupno pa govorimo o 390 milijardah evrov premoženja," pove sogovornik.
Na pomislek, da lastniki podjetij že plačujejo davke (od DDV, davčnih obveznosti za zaposlene, do davka na prihodek pravnih oseb in kapitalske dobičke), Novak odgovarja, da to seveda drži, da pa je obdavčitev podjetij v Sloveniji relativno nizka. Na primer, stopnja davka na dobiček v Sloveniji je med najnižjimi v EU, lastniki pa so ob prodaji podjetja po 15 letih lastništva oproščeni plačila davka na kapitalski dobiček.
Tudi ostalo premoženje je na nek način že obdavčeno. A v združenju opozarjajo, da je večina premoženja obdavčena samo, če pride do prodaje in dobička iz prodaje (kapitalski dobički), lastništvo pa ni obdavčeno. Izjema je NUSZ, ki se plačuje ne glede na (ne)uporabo nepremičnine.
N1/Egon Parteli
Brez podatkov o porazdelitvi
Združenje torej ocenjuje, da se premoženje slovenskih pravnih in fizičnih oseb giblje okoli 390 milijard evrov. A podatek o njegovi porazdelitvi je na voljo le za nepremičnine, za ostalo premoženje pa ga imata Furs oziroma ministrstvo za finance.
V združenju so zato na podlagi podatkov o porazdelitvi premoženja, ki jih navaja Wealth Inequality Report (avtor je World Inequality Lab pod vodstvom ekonomistov Paris School of Economics in kalifornijske univerze Berkeley), oblikovali idejo davka na premoženje.
Omenjeno poročilo ugotavlja, da imamo v Sloveniji 200 tisoč najbogatejših, ki si lastijo več kot polovico premoženja (57 odstotkov), ter na spodnjem robu okoli milijon ljudi, ki premoženja praktično nima (oziroma ima le 5,8 odstotka vsega).
Skupno premoženje, ki ga v združenju ocenjujejo na 390 milijard evrov, bi oni obdavčili z 0,1-odstotnim davkom na celotno premoženje za fizične in 0,3-odstotnega davka za pravne osebe, pri čemer bi pri fizičnih osebah prag obdavčitve postavili pri 100 tisoč evrih.
“Davek bi bil zelo nizek in ne bi nikogar prizadel. Za fizične osebe bi bil prag, nad katerim bi sploh obdavčevali, 100 tisoč evrov, s čemer bi obdavčili 18 odstotkov najpremožnejših v tej družbi. Če bi ta prag dvignili na 150 tisoč evrov, pa bi obdavčili 10 odstotkov najpremožnejših. Mislim, da takšni z lahkoto to plačamo in tudi moramo plačati, to je odgovornost, ki nam jo nalaga akumulirano premoženje,” je prepričan Novak.
Po oceni združenja bi bil letni izplen med 500 in 600 milijonov evrov, kar bi med drugim omogočilo, da po štirih desetletjih ukinemo NUSZ (s tem letno zberemo okoli 230 milijonov evrov).
Novak se zaveda, da gre za oceno, ki temelji na mnogih približkih, je pa po njegovem lahko osnova za strokovno in družbeno razpravo, na podlagi katere bi predlog izboljšali ter naposled uvedli davčno prestrukturiranje, ki nam ga že leta svetujejo mednarodne organizacije.
