Koronavirus, ki smo mu na začetku pandemije rekli novi koronavirus, je star že več kot dve leti. Bolezen, ki jo povzroča, covid-19, je ime dobila po letu odkritja, 2019, a je zaznamovala naša življenja tudi v letih 2020 in 2021. Vsaka epidemija se enkrat konča, pravijo epidemiologi, a da bi leta 2022 lahko pozabili na korono, si ne upa napovedati nobeden od najvidnejših slovenskih strokovnjakov za to področje. Napovedovanje epidemije je podobno zanesljivo kot pogled v kristalno kroglo. Toda ko sogovornike vprašamo po njihovih željah, vsi pravijo, da si želijo konec sovraštva, kakršno zdaj vlada v družbi.
Vsi smo naveličani ukrepov, omejitev, ostajanja doma, delitev in tega, da se večina novic in pogovorov vrti okrog korone. Tudi zdravstveni strokovnjaki si želijo, da bi se lahko čim prej vrnili k svojemu delu, ki so ga opravljali pred epidemijo. Predstojnica Infekcijske klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc je tako govorila o začetku “tega vala, saj ne vem več, kateri po vrsti je” in dejala, da glede prihodnosti ne bi napovedovala ničesar.
“Če kaj napoveš, ni dobro, ni v redu, sem pa tudi malo vraževerne sorte, zato ne bi napovedovala slabih scenarijev. Želim pa si, da bi se začeli ukvarjati z normalno medicino, da bi spet skrbeli za vse bolnike, ne le tiste s covidom in najbolj urgentne,” med željami pa je povedala še, da “bi to sovraštvo v državi izzvenelo in bi lahko sodelovali naprej.”
Vodja covid intenzivnega oddelka Infekcijske klinike UKC Ljubljana dr. Matjaž Jereb, kjer se pripravljajo na povečanje hospitalizacij ob širjenju omikrona, je vsem zaželel mirne praznike in tudi, da bi se v naslednjem letu ognili resni okužbi, ki bi zahtevala obravnavo na intenzivnem oddelku. “Zase in za sodelavce pa si želim, da bi se spet vrnili v normalne vode našega strokovnega dela. Ko bo tako, ko se bomo vrnili k strokovnemu delu in zdravljenju tudi drugih okužb, pomeni, da bo covida konec, da bomo z epidemijo opravili.”
“Da je pandemije konec, bomo vedeli šele po tem, ko se bo že končala”
Toda kdaj se bo to zgodilo? Potem ko smo še pred nekaj tedni upali, da bo omikron povzročal zgolj blago, prehladu podobno obliko bolezni, “premagal” delto, nas hitro prekužil in morda celo odrešil epidemije, danes podatki iz tujine kažejo, da žal ne gre zgolj za prehlad. Korona je z omikronom mutirala v še bolj nalezljivo različico, ki, posebej pri necepljenih, ravno tako povzroča hudo obliko bolezni, zaradi katere morajo v bolnišnico.
Da bo epidemije zagotovo kmalu konec, si ne upa napovedati nihče. In bolj kot o napovedih govorijo o željah in upanju.
Raziskovalec s Kemijskega inštituta dr. Roman Jerala se boji, “da bo najprej šlo na slabše, preden bo postalo boljše, kar pomeni, da nas čaka še zahteven spopad z omikronom, za katerega pa upam, da se bo dobro in hitro iztekel. Predvidevam, da bomo z različicama delta in omikron stopili v novo fazo epidemije, ko bo covid-19 postal endemičen, ker bodo skoraj vsi ljudje pridobili vsaj nekaj imunosti. To bo, upam, zmanjšalo zdravstvene posledice do te mere, da to ne bo več poglavitni problem. Zelo verjetno se bodo morali ranljivi še sezonsko cepiti, najbrž pa to ne bo več potrebno za celotno prebivalstvo. K boljšemu spopadu z virusom bodo v naslednjem letu prispevala tudi zdravila. Tako upam, da bo naslednja jesen precej bolj mirna, kot sta bili zadnji dve.”
Prebivalcem Slovenije želi, “da konec naslednjega leta vsaj en cel teden ne bi slišali novic o covidu”. Svetuje, da se potrudimo še teh nekaj mesecev do pomladi in poskrbimo za svoje zdravje in zdravje sodržavljanov. “Obzirnost do drugih, spoštovanje znanja in prizadevanja drugih nam bosta koristila tako v boju z epidemijo kot tudi sicer.”
HKU Medicine
Mutacija koronavirusa v različico omikron je marsikaterega strokovnjaka presenetila, napovedi konca pandemije pa prestavila v negotovo prihodnost.
“Doslej sem se že dvakrat uštel z napovedjo o končanju pandemije,” pravi profesor s Fakultete za farmacijo dr. Borut Štrukelj. “Pravzaprav bi se moja napoved, da bo konec februarja ali začetek marca val pandemije močno upadel, celo izšla, če se ne bi soočili z novo različico virusa omikron. A prav ta kaže na sicer izjemno kužnost (primerljivo kar z ošpicami, ki veljajo za eno od najbolj kužnih virusnih obolenj), a z lažjimi simptomi. Če bo torej v letu 2022 veliko ljudi, predvsem v razvitem svetu, cepljenih oziroma prebolelih z različico omikron, ki kaže blažje posledice okužbe, bi res moralo biti v letu 2022 konec pandemije, kar pa ne pomeni, da se virus SARS-CoV-2 ne bi občasno pojavljal v določenih delih sveta še naprej, mogoče kot sezonska virusna okužba.”
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek se strinja, da je kakršnakoli napoved pri tem virusu veliko tveganje. “Predvidevamo, da bodo prvi meseci v naslednjem letu težki, kajti omikron bo naredil svoje, to se že vidi te dni, ko vstopa v slovenski prostor. To sem napovedoval že poleti in prosil ljudi, naj se cepijo.” Pravi, da če bi bila danes večina cepljena, tudi s poživitvenim odmerkom, bi omikron preživeli z bistveno manj težavami. “Ker se nismo v dovolj velikem številu cepili, imamo v tem trenutku dobro zaščitenih le 500.000 prebivalcev, vsi ostali so lahek plen za omikron. Zato pričakujem v januarju 2022 povečevanje števila zasedenih postelj in tudi povečano število umrlih.”
Dodaja, da si seveda vsi želimo konca epidemije, a tega verjetno še ne bo v naslednjem letu, čeprav bi si ga vsi zaslužili. “Ker imamo preslabo precepljeno svetovno prebivalstvo, obstaja velika verjetnost, da se bo razvil nov sev. In zgodba se bo ponovila še vsaj nekajkrat.”
“Ja, nič lepega ne napovedujem,” pravi Krek, “a veliko bolje je, da to povem zdaj kot po bitki. Kar nas bo reševalo, je kultura cepljenja. Večji delež precepljenosti nam omogoča bolj svobodno življenje. In obratno, ker sodimo med države z nizko precepljenostjo, bomo verjetno tudi sodili med države z veliko problemi.”
Komunikatorka znanosti in sodelavka Sledilnikadr. Zarja Muršič glede (konca) pandemije ne obljublja ničesar: “Da je pandemije konec, bomo vedeli šele po tem, ko se bo že končala. Ne bo se kar nenadoma končala in bomo razglasili konec. Trenutno smo v obdobju, ko si drug za drugim sledijo epidemični valovi okužb, ki jih povzročajo nove različice. Kako dolgo bo to trajalo in kako pogosto se bomo cepili s poživitvenimi odmerki, da bomo blažili pritisk na zdravstvo, oziroma kako pogosto bodo zbolevali že preboleli in kako težka bolezen bo covid v prihodnosti, ne vem in ne znam napovedati,” pravi.
“Vsekakor bomo vsaj v bližnji prihodnosti blažili pritisk na bolnišnice.” Zato, pravi, bomo še naprej sledili ukrepom, kot so testiranje, izolacija in karantena ter nošnja mask, zračenje in izogibanje druženjem v zaprtih, slabo prezračenih prostorih. “Morda pride kakšen val, ki bo ponovno zahteval še strožje ukrepe. Cepiva in zdravila zmanjšujejo smrtnost covida. Virus se bo še naprej spreminjal, ne znam napovedati, ali bo sam po sebi postal manj ali bolj virulenten, ali se bo še bolj izognil imunskemu odzivu po preboleli okužbi in po cepljenju.”
Svetlejšo prihodnost, pravi znanstvenica, obetajo raziskave cepiv, ki naj bi ojačala imunski odziv na sluznicah dihal, kar bi lahko še bolje zaustavljalo okužbe, ne le (hujše oblike) bolezni. “Razvija se tudi pankoronavirusno cepivo, ki bi zaustavilo morebitne nove različice. Upam tudi, da se bodo nadaljevale raziskave dolgega covida in se odkrili kakšni novi načini zdravljenja oziroma blaženja posledic po okužbi.”
“Bodimo samo pošteni ljudje”
Epidemija bi nas morala povezati, a kaže, da nas iz meseca v mesec bolj razdvaja.
“Do začetka pandemije sem verjel, da znamo prebivalci Slovenije stopiti skupaj, ko se zgodi naravna nesreča, je vojno stanje, epidemija … Leto 2021 pa me je streznilo, da mogoče živim v okolici, ki ne predstavlja mnenja in dejanj vseh prebivalcev,” razočarano ugotavlja dr. Borut Štrukelj. “Vsekakor sem razočaran nad dejstvom, da se polovica prebivalcev noče cepiti, ne zaupa v znanost in bolj verjame teorijam zarote. Vseeno sem pričakoval, da je glede na visok nivo izobraževanja v Sloveniji manj tistih, ki ne znajo razmišljati s svojo glavo in razumejo osnovne biološke zakonitosti.”
Še enkrat dodaja, da se je smiselno cepiti, saj je evidentno, da tudi če se okužimo, cepljeni bistveno lažje prebolijo okužbo, mogoče pa ne bodo zboleli. “Razumem dvome in strahove, a na začetku leta 2022 bo pri nas na voljo tudi klasično biotehnološko cepivo. Kdor sebi in okolici želi dobro, pa se še ni odločil, naj se v letu 2022 cepi. Čim prej.”
Milan Krek si želi glede covida večjo enotnost med politiki različnih polov. “Želimo si, da bodo politiki enotno podpirali stroko pri njenih ukrepih. Pomembnost enotnih sporočil politike je osnova, da se ljudje ne razdvajajo.” Prebivalce spodbuja, naj končno začnejo poslušati strokovnjake. “Ne potrebujemo nobenih odlokov in drugih pravnih aktov, če bodo ljudje sledili stroki,” pravi Krek. “Odloki so potrebni, ker so se ljudje navadili, da mora kar naprej nekdo zanje sprejemati ukrepe, in če ukrepi niso sprejeti, je videti, kot da ni treba upoštevati niti osnovnih najbolj logičnih pravil. Mi oblikujemo ukrepe in želimo si, da jih ljudje ponotranjijo brez odlokov.”
Predvsem pa si direktor NIJZ želi manj nasilja, kot ga je bilo letos. “Manj žaljenja in diskreditacij nas, ki se borimo na tem področju in želimo ljudem kot zdravniki samo dobro. Bodimo bolj strpni in razumevajoči. Vsi smo utrujeni od tega malega bitja in potrebujemo razumevanje in pomoč, da nadaljujemo bitko z njim. Ljudje potrebujemo spodbude, pozitivne misli in prepričanje, da se da tudi v teh časih lepo živeti, če najdemo skupne točke delovanja in osrečujemo drug drugega. Bodimo samo pošteni ljudje, pa bo že bolje za vse.”
N1
“Morda bomo v tem drugačnem življenju še bolj srečni”
Predsednica Zdravniške zbornice in vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ dr. Bojana Beović se je v svoji novoletni poslanici ozrla v preteklost, ki je ni krojila epidemija. “Velikokrat se spomnimo, kako nam je bilo leta 2019 in v vseh letih prej, sedaj pa se moramo neprestano prilagajati. Vendar življenje teče dalje in vedno terja prilagoditve. Vprašanje je, kaj lepega, dobrega najdemo, kljub temu da se moramo prilagajati.”
Spomnila je, da je letošnje leto v primerjavi z 2020 vendarle prineslo “velik velik napredek. Cepiva so omogočila normalno življenje dobršen del leta v tistih državah, kjer je velik del ljudi cepljenih. Pa tudi v Sloveniji je bilo, če primerjamo intenzivnost vala, hospitaliziranih kar nekaj ljudi manj, kot bi jih bilo, če cepiva ne bi imeli.”
“Kaj bi si zaželeli za novo leto? Seveda normalizacijo, življenje, kot je bilo,” pravi Beović, “ampak življenje teče, drugačno bo in morda bomo v tem drugačnem življenju še bolj srečni, še bolj zadovoljni, kot smo bili prej. Zaželimo si lepo leto 2022 in obvladovanje pandemije na način, ki nas bo najmanj prizadel. Predvsem si zlasti v Sloveniji želimo, da nas virus ne bi delil. Da vse te razprave v zvezi z ukrepi in cepljenjem ne bi povečale razlik med ljudmi, ampak bi jih zmanjševale. Virus je naš skupni zunanji sovražnik, in pri tem, da ga premagamo, obvladujemo, si res lahko pomagamo in si moramo pomagati.
N1
Razumljivo in nepodcenjujoče komuniciranje
Dr. Zarja Muršič je del ekipe Sledilnika, ki povsem prostovoljno postavlja statistično in informativno osnovo za spremljanje epidemije. Pravi, da si v Sloveniji želi manj lažnih informacij in več dostopnih statističnih podatkov, na osnovi katerih bi lahko podali več točnih odgovorov o poteku epidemije in vplivu cepljenja pri nas. “Odkritost o negotovi prihodnosti, ki je pred nami, bo naslednja leta naredila bolj znosna. Vseeno pa določene stvari o virusu in epidemiji vemo. Cepiva še vedno nudijo visoko zaščito in zmanjšajo tveganje za hospitalizacijo in smrt. Maske, zračenje in izogibanje stikom zmanjšujejo verjetnost, da se znajdemo v verigi prenosa koronavirusa. Testiranje in izolacija preprečita, da v primeru okužbe to širimo naprej. Vsem tem ukrepom moramo slediti tudi v novem letu. A pomemben pogoj za zagotavljanje sledenja tem ukrepom so enaki in preprosti pogoji za dostop do cepiv, testiranja in izolacije ter konsistentno, razumljivo in nepodcenjujoče komuniciranje z javnostmi. To lahko zagotovijo samo odločevalci in odločevalke ter politika, spomladi imamo volitve.”
Vodja svetovalne skupine dr. Mateja Logar, ki vladi predlaga ukrepe in se pravkar pripravlja na omikronski januar, v letu 2022 vsem želi, da ostanemo čim bolj zdravi in da se korona konča. “Do takrat pa, da bi lahko živeli čim bolj normalno, s čim manj omejitvami in da se črnoglede napovedi ne bi uresničile. Naj bo 2022 zdravo, zadovoljno in predvsem mirno,” želi vsem prebivalcem.
Veliko zdravja in veselja vam, dragi bralke in bralci, želimo tudi v ekipi N1. Tudi v letu 2022 bomo spremljali vse pomembne teme, v vašem imenu postavljali prava vprašanja odločevalcem in preverjali informacije, da se boste vedno lahko zanesli na nas.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!