Čeprav je covid-19 naša realnost že skoraj dve leti, imamo še vedno ogromno vprašanj. Da odgovorov nanje ne bi iskali na družbenih omrežjih, so se najbolj ugledni slovenski strokovnjaki s področja medicine, virologije, farmacije in cepiv odločili, da pripravijo dokument z vprašanji, na katera je znanost že odgovorila. Ko pa se bodo pojavila nova znanstvena dognanja, bodo dokument še dopolnili.
Z zbirko doslej znanih dejstev in raziskav o bolezni covid-19, cepivih in njihovih učinkih, so želeli slovenski strokovnjaki pomagati vsem, ki iščejo preverjene, z znanstvenimi dognanji potrjene informacije.
Dopolnjevali jo bodo sproti, saj kljub temu da o virusu in cepivih vemo veliko več, kot ko se je vse skupaj začelo, še ne vemo vsega.
Vprašanja in odgovori so v dokumentu zbrani na 17 straneh. Avtorji so imunolog Alojz Ihan z ljubljanske medicinske fakultete, Roman Jerala s Kemijskega inštituta, Borut Štrukelj in Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo ter svetovno priznana virologinja Tatjana Avšič-Županc.
Na tem mestu smo zbrali le nekaj izmed 25 vprašanj in odgovorov, na katera so odgovorili slovenski strokovnjaki. Pripenjamo celoten dokument.
1. Ali je covid-19 nevarnejši od običajne gripe?
Smrtnost zaradi covida-19 je odvisna od starosti, bolnikovih morebitnih osnovnih bolezni in kakovosti zdravstvene oskrbe in se v povprečju giblje od 0,5 do 2 %, pri starejših od 85 let celo preko 20 %.
Smrtnost zaradi gripe je okrog desetkrat nižja, to je 0,1 %. V Sloveniji je bilo do novembra 2021 več kot 5000 žrtev covida-19, kar pomeni že doslej 0,25 % celotnega prebivalstva, vendar dobršen del ljudi še ni bil okužen oz. je zdaj zaščiten s cepljenjem.
Delež umrlih se bo sčasoma žal še povečal. Upoštevati moramo, da so preventivni ukrepi in cepljenje preprečili, da bi se okužba širila neovirano. Če bi se, bi bilo žrtev do zdaj že veliko več.
Virus SARS-CoV-2 je dosti bolj prenosljiv od virusa gripe in epidemija covida-19 traja neprekinjeno že skoraj dve leti, medtem ko sezonska gripa običajno traja štiri mesece.
Ocenjujemo, da virus SARS-CoV-2 povzroči najmanj desetkrat večjo smrtnost od sezonske gripe, dolgoročnih posledic okužbe z virusom SARS-CoV-2 pa še ne poznamo.
Človeštvo se prvič srečuje s popolnoma novim povzročiteljem, virusom SARS-CoV-2, zato v populaciji žal ni na okužbo odpornih posameznikov. To pomeni, da je prav vsak izmed nas, ko se prvič sreča z virusom SARSCoV-2, zanj dovzeten.
2. Ali otroci res ne morejo biti superprenašalci virusa?
Okuženi otroci lahko z virusom okužijo druge, še posebej, ker okužba pri otrocih pogosto mine brez resnejših simptomov.
Znani so dobro dokumentirani primeri, ko so otroci, mlajši od 12 let, okužili večje število sošolcev, ki so nato okužili svoje bližnje.
V enem primeru sta se dva otroka nalezla od očeta, nato okužbo prenesla na 23 sošolcev, preko katerih se je nato okužba razširila na člane družine ter krog bližnjih stikov, na skupno 226 ljudi.
Število okužb v Sloveniji je v zadnjem času (novembra 2021) največje prav v skupini otrok in njihovih staršev, zato je omejevanje okužb med otroki zelo pomembno.
Okuži se lahko vsakdo, zato okužba ne pomeni stigme, ampak je pomembno predvsem, da okužbo čim hitreje odkrijemo, da okuženi ostanejo doma in okužbe ne širijo okrog.
3. Ali cepiva res vsebujejo čipe, s katerimi nam sledijo ali nas kontrolirajo? Ali cepiva vsebujejo grafen oksid? So cepiva magnetna?
Tako majhnih čipov, ki bi šli čez tanko injekcijsko iglo, ne poznamo, poleg tega bi čipi morali vsebovati vir energije.
Analiza cepiv v več neodvisnih laboratorijih z elektronskim mikroskopom je pokazala, da cepiva vsebujejo lipidne kroglice z vgrajeno molekulo RNK, tako kot je navedeno v opisu proizvajalca.
Znanstvena analiza cepiva: z elektronskim mikroskopom smo na @kemijski analizirali cepivo Pfizer/BNT. Vidni so lipidni delci ustrezne velikosti, ki vsebujejo mRNK, točno tako kot je opisana sestava (shema). Nobenega grafen oksida, kovinskih delcev, nobenih čipov… pic.twitter.com/XOMabJ7TPX
— Roman Jerala (@rjerala) August 22, 2021
Grafen oksida ni v nobenih cepivih in ga tudi niso zaznali, čeprav bi ga lahko z elektronskim mikroskopom.
Cepiva niso magnetna, kar lahko tudi sami preverite z magnetom na roki, v katero ste bili cepljeni, ter na drugi strani na očiščeni in osušeni koži.
4. Ali je res, da so cepljeni enako kužni kakor necepljeni?
Cepljeni imajo manjšo možnost za okužbo, če pa že zbolijo, so kužni krajši čas in tako okužijo manj ljudi, kar pomembno vpliva na epidemijo.
Poleg tega le majhno število cepljenih potrebuje hospitalizacijo (navadno so to tisti posamezniki, ki zaradi predhodnih bolezni kljub cepljenju ne morejo razviti ustreznega imunskega odziva) in s tem zmanjšujejo breme za bolnišnice.
Statistične študije potrjujejo pozitiven učinek cepljenja na zaščito pred boleznijo.
Površen pogled na število cepljenih v bolnišnicah lahko da napačen vtis, saj je delež cepljenih v bolnicah večji v državah z višjo stopnjo precepljenosti (če bi bili v 100 odstotkih cepljeni, bi bili v bolnicah le cepljeni), poleg tega pa je treba upoštevati, da je pri starejših, ki so cepljeni v večjem deležu, večja verjetnost za težji potek bolezni.
Če torej ne upoštevamo starostnih skupin pacientov, se napačno zdi, da je učinkovitost zaščite zaradi cepiv manjša (Simpsonov paradoks).
Šele analiza po starostnih skupinah da pravilno oceno zaščite s cepljenjem, ki po svetu kaže več kot desetkrat nižje tveganje za hospitalizacijo.
5. Sem noseča/načrtujem nosečnost/dojim. Naj se cepim proti covidu-19?
Nosečnice imajo večje tveganje za hujši potek bolezni ob okužbi z virusom SARS-CoV2, sploh če imajo pridružene bolezni (npr. povišan krvni tlak ali sladkorno bolezen), večje je tudi tveganje za zaplete v nosečnosti in prezgodnji porod.
Zdravniška združenja po svetu zato priporočajo cepljenje proti covidu-19 nosečnicam in doječim materam s cepivi mRNK, za katere je na voljo veliko podatkov o varnosti in učinkovitosti.
Ta cepiva niso živa in se v organizmu ne množijo. Ni dokazov, da bi drugače delovala pri nosečnicah kot pri ostali populaciji.
Tudi v zgodnjem vrednotenju varnosti cepiv na živalih niso zaznali vplivov na plod ali plodnost. Po cepljenju so v materinem mleku in popkovnični krvi prisotna protitelesa proti virusu SARS-CoV-2, ki dojenčku in plodu nudijo posredno zaščito pred covidom-19.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje