Med prvim valom epidemije smo v Sloveniji kupili veliko manj alkoholnih pijač kot sicer, v drugem valu pa je potrošnja ostala takšna, kot da epidemije sploh ne bi bilo. Razlike se ne da pojasniti z omejevalnimi ukrepi.

Podatki o prihodkih proračuna kažejo, da je epidemija koronavirusa na porabo alkohola vplivala samo v prvem valu, ki je trajal od sredine marca do konca maja lani.

V drugem valu popolnoma drugače kot v prvem

Aprila in maja lani je v proračun prišlo skupno dobrih devet milijonov evrov trošarin na alkoholne pijače, kar je za 12 milijonov evrov ali 54 odstotkov manj kot aprila in maja 2019.

Lani poleti se je potrošnja alkohola dvignila, saj je bila glede na te podatke med junijem in septembrom 2020 za osem odstotkov višja kot v enakem obdobju predlanskega leta. Zanimivo pa je predvsem, da se poraba potem ni bistveno znižala, čeprav je bila oktobra lani spet razglašena epidemija s podobnimi ukrepi kot v prvem valu. Med oktobrom in decembrom 2020 so bili prihodki iz trošarin na alkohol praktično enako kot v enem obdobju leta 2019.

Upadli so šele januarja in februarja letos, ko so bili za 12 odstotkov nižji kot v prvih dveh mesecih lanskega leta. Vendar so marca in aprila letos, ko je drugi val epidemije še trajal, prihodki iz trošarin na alkohol spet zrasli. Dosežena sta bila zneska, kakršnih v teh dveh mesecih ni bilo še v nobenem letu.

Če povzamemo, so bili v prvem vali povprečni prihodki iz trošarin na alkohol 4,5 milijonov evrov na mesec, med oktobrom 2020 in aprilom 2021 pa skoraj dvakrat toliko, namreč 8,7 milijona evrov. Mesečno povprečje v drugem valu epidemije je bilo tako enako povprečju za te mesece v letu 2019.

Drugačen odnos do grožnje virusa

Gostinski lokali so bili zaprti tako v prvem kot v drugem valu, strežba alkoholnih pijač na prevzemnih mestih pa je bila večji del drugega vala prepovedana. Bila pa je določena razlika v dostopnosti trgovin, trdi direktor nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek. “Bile so odprte, vendar je bilo treba pogosto stati v vrsti,” pravi, “zato se je verjetno manj ljudi odločilo, da bodo mimogrede skočili v trgovino samo po steklenico vina.”

Tudi če to drži, najverjetneje ne pojasni celotne razlike v potrošnji alkohola med prvim in drugim valom. Ena od možnih razlag bi lahko bila, da so ljudje več alkohola kupili, ker so se več družili v zasebnih prostorih. Takšna druženja so zdravniki ves čas epidemije odsvetovali, a jih vlada ni nikoli poskušala prepovedati. Omejevala jih je posredno, s policijsko uro, ki je veljala samo v drugem valu epidemije.

“Lani spomladi so se ljudje zelo bali virusa in mnogi so bili ves čas doma,” pravi Krek, “Potem pa so že imeli izkušnjo, iz katere so sklepali, da ta virus ni tako grozen.” Ukrepi v obeh valovih so si bili res zelo podobni, priznava, vendar so bili po njegovih besedah nadzorni organi v drugem valu veliko manj strogi pri iskanju in sankcioniranju kršiteljev.

Če so bila zasebna druženja od lanske jeseni res veliko pogostejša kot lani spomladi, bi bil to lahko eden od razlogov, zakaj je bila Slovenija v boju zoper epidemijo prvič veliko uspešnejša kot drugič. Ostali razlogi so morda v tem, da je vlada v drugo z ukrepi začela šele, ko je bil virus veliko bolj razširjen, v tem, da epidemiologi večji del drugega vala niso iskali stikov okuženih, ter v različnih stopnjah delovne aktivnosti. Spomladi se je zaradi zaustavitve svetovnega gospodarstva tudi slovensko zaustavilo v veliko večji meri kot jeseni, ko je na delovno mesto hodilo veliko več ljudi kot v prvem valu.

Kajenje bolj “stabilno”

V prvem valu epidemije je padla tudi potrošnja tobačnih izdelkov. Prihodki iz teh trošarin so bili v aprilu in maju lani skupno 55 milijonov evrov, kar je za slabih 22 milijonov ali dobrih 28 odstotkov manj kot aprila in maja 2019. V lanskih poletnih mesecih so bili nato ti prihodki za malo manj kot štiri odstotke višji kot v istih mesecih predlani, s ponovno razglasitvijo epidemije pa so spet upadli. Med oktobrom 2020 in februarjem 2021 so bili za sedem odstotkov nižji kot med oktobrom 2019 in februarjem 2020.

Krek je opozoril, da so med epidemijo ljudje več delali od doma, kjer morda kadijo manj kot takrat, ko delajo v prostorih delodajalca. “Morda so manj kadili tudi zato, ker so bili zaradi zaprtja šol doma skupaj z družino,” dodaja.