Menu Item
V bolnišnicah je vse več covidnih bolnikov, ki so okuženi z omikronom. Toda prebolevanje bolezni je ob tej različici za večino bolnikov precej blažje in krajše, zasedenost intenzivnih postelj ni problematična. Po drugi strani se izjemno povečuje število bolnišničnih okužb s koronavirusom, kar otežuje delo na necovidnih oddelkih. Prihodnji teden bodo podatki o hospitaliziranih, ki jih vsak dan sporoča vlada, ločeni na tiste s covidom in zaradi covida. Preglednejša statistika bo lahko tudi podlaga za morebitne spremembe ukrepov.
Trenutno je v bolnišnicah 719 covidnih bolnikov, od katerih jih 131 potrebuje intenzivno terapijo. Med slednjimi je 87 tako hudo bolnih, da so intubirani in potrebujejo mehansko predihavanje. Toda to so bolniki, ki so se okužili pred tedni, ko je bila pri nas še prisotna bolj nevarna različica delta. Trajanje hospitalizacije je pri njih dolgo, pojasnjuje predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana dr. Tatjana Lejko Zupanc. “To so težko bolni ljudje s hudimi posledicami dolgotrajne mehanske ventilacije, večina teh bolnikov dobi še kakšno pljučnico, nekateri pa dodatne sekundarne okužbe.”
Različne projekcije kažejo, da vrh omikronskih okužb doživljamo v teh dneh. Zaradi zamud pri PCR-testiranjih je težko povedati, kateri dan bomo na vrhuncu oziroma ali smo ga že dosegli. Če je vrh okužb danes, bo največ bolnikov v bolnišnicah okrog 5. februarja, v intenzivnih enotah pa tri dni pozneje. Na intenzivnih oddelkih bi bilo po tej projekciji naenkrat hospitaliziranih največ 177 bolnikov, skupaj pa 931. Toda zadnjo številko je zelo težko napovedati zaradi širjenja izjemno nalezljivega omikrona po necovidnih oddelkih bolnišnic.
Število bolnikov na intenzivnih enotah je padalo od konca novembra, včeraj pa je znova začelo naraščati. Kot je včeraj povedala Lejko Zupanc, na ljubljanski infekcijski kliniki doslej še niso imeli bolnika, ki bi potreboval intenzivno terapijo zaradi okužbe z omikronom. “Imeli smo bolnika, pri katerem smo sumili na omikron, vendar se je izkazalo, da je bil test očitno lažen. Tako da zaenkrat še nimamo bolnika z omikronom v enotah intenzivne terapije in upamo, da tako tudi ostane.”
Blažji potek
Tisti, ki prebolevajo covid na navadnih oddelkih, so hospitalizirani manj časa, potek bolezni pa je blažji kot pri delti. “Nimam še izračunov, toda čez palec imam vtis, da je ležalna doba na navadnih oddelkih zelo kratka. Vsaj do zdaj smo sprejemali bolnike, ki so imeli neke splošne simptome, oslabelost, elektrolitske motnje, zaradi katerih so potrebovali infuzijo, kakšen dan kisika. Praviloma se jim je stanje po dveh, treh dneh bistveno izboljšalo,” opaža infektologinja Lejko Zupanc.
Bistveno večjo težavo kot prej pa predstavljajo vdori koronavirusa na necovidne oddelke. Čeprav so prav vsi bolniki pred sprejemom testirani, se okužba lahko pokaže pozneje, zato testiranja med hospitalizacijo redno ponavljajo. Omikron je tako nalezljiv, da se okužba z enega bolnika ponavadi razširi na cel oddelek. Tiste, ki bolnišnično zdravljenje potrebujejo zaradi zdravstvenih težav, ki niso povezane s covidom-19, a se okužijo, so v bolnišnicah po doslej uveljavljenem protokolu večinoma premeščali na covidne oddelke. Po novem protokolu jih lahko izolirajo tudi na oddelkih, kjer se zdravijo zaradi svojih primarnih težav, je pa to odvisno od prostorskih možnosti posamezne bolnišnice. To onemogoča izvajanje vseh nenujnih posegov, dodaten problem pa so bolniške odsotnosti zaposlenih.
S covidom, zaradi covida?
Delež bolnikov, hospitaliziranih s covidom in tistih zaradi covida, se je v času omikrona zelo spremenil. Koordinator za covidne bolnišnične postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta je povedal, da je bilo v sredo na navadnih oddelkih 58 odstotkov bolnikov (od 583), katerih primarna bolezen je bila covid-19. V začetku januarja je bil ta delež 80-odstoten. Na intenzivnih oddelkih je pri 90 odstotkih osnovna bolezen covid, toda tam, kot rečeno, prevladujejo okuženi z delto.
V podatkih, ki jih od bolnišnic zbira NIJZ, so že doslej ločeno vodili statistike tistih, ki so zboleli za resno akutno okužbo dihal oziroma covid pljučnico, in tistih hospitaliziranih, ki so okuženi s koronavirusom. Število prvih je zadnje tedne padalo, od sredine januarja pa se je začelo rahlo povečevati. Močno pa raste število covidnih bolnikov, ki nimajo pljučnice, in tistih, ki so se okužili v bolnišnici ali pa so jim okužbo v bolnišnici odkrili.
V bolnišnicah se kaže tudi značilnost omikrona, da okuži tudi cepljene. V tednu med 10. in 16. januarjem je bilo med hospitaliziranimi s covid pljučnico 27 odstotkov cepljenih, naslednji teden ( 17.-23. 1.) pa že 42 odstotkov.
Zaradi spremenjene situacije, to je ogromnega števila okuženih in manjšega pritiska na intenzivne oddelke, ki so med epidemijo najbolj kritična točka, je nujno začeti ločevati med enimi in drugimi bolniki. Po besedah vladne govorke Maje Bratuša bodo javnost kmalu začeli obveščati o tem, kateri pacienti se v bolnišnicah zdravijo zaradi covida in kateri so tam s covidom, a se načeloma zdravijo zaradi drugih težav. Podrobnosti bodo predstavili na ponedeljkovi novinarski konferenci.
Pozitivne bolnike tudi na necovidnih oddelkih zdravijo z zdravili proti covidu, nimajo pa zdravil, ki bi jih lahko dajali kot zaščito pred okužbo ob izbruhu. Potem ko se je izkazalo, da nekatera zdravila s protitelesi, ki so bila proti delti zelo učinkovita, proti omikronu ne delujejo, imajo zdaj v bolnišnicah na voljo protitelesa sotrovimab. Dajejo jih tistim, ki imajo tveganje za težak potek: necepljenim in tistim, pri katerih je od osnovnega cepljenja minilo več kot pol leta. Cepljenim s poživitvenim odmerkom zdravilo aplicirajo le, če imajo hude imunske motnje. Domnevno zelo učinkovitih Pfizerjevih tablet Paxlovid, za katere poteka skupno evopsko naročilo, v Sloveniji še nimamo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje