Menu Item
V hladilnikih NIJZ je shranjenih skoraj 360 tisoč odmerkov cepiva AstraZenece. Več kot polovici teh zalog bo konec avgusta potekel rok uporabe, zanimanja za cepljenje s tem cepivom pa praktično ni. Če ga namerava naša država podariti drugim, mora to storiti hitro, sicer bo cepivo treba zavreči.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki skrbi za distribucijo cepiv, imajo trenutno na zalogi vse vrste odobrenih cepiv. Skladiščijo skoraj 360 tisoč odmerkov AstraZenece, 200 tisoč odmerkov Pfizer-Biontecha, 25 tisoč odmerkov Moderne in skoraj 18 tisoč odmerkov cepiva Janssen.
Kljub temu, da je mogoče v zadnjih tednih izbirati med cepivi, je zanimanje za cepljenje upadlo.
Najmanj priljubljeno je prav cepivo, ki ga imamo na zalogi največ, to je AstraZeneca. Odkar imajo ljudje možnost izbire, se je za cepljenje z njim odločilo le nekaj deset posameznikov.
“Odkar ponujamo vsa cepiva, smo z AstraZeneco cepili le dve osebi,” so nam povedali v koprskem zdravstvenem domu. Na Gospodarskem razstavišču, kjer cepljenje organizira ljubljanski zdravstveni dom, je v prejšnjem tednu AstraZeneco izbralo 14 oseb, ta teden je zato sploh ne ponujajo več.
Cepivu bo potekel rok uporabe
Po podatkih NIJZ na drugi odmerek AstraZenece čaka še okrog 37 tisoč ljudi.
Vlada je prejšnji teden sklenila, da bo 48.000 odmerkov podarila Bosni in Hercegovini, toda trenutno je tudi to cepivo še vedno v hladilnikih na NIJZ. Odločitve o tem, kaj bomo storili z ostalimi 275 tisoč odmerki AstraZenece, pa naša država še ni sprejela, a bo to morala storiti čim prej. 6.700 odmerkom se namreč rok uporabe izteče 31. julija, 184 tisoč odmerkom pa konec avgusta.
Trenutne zaloge cepiv (NIJZ)– Pfizer: 203.000 odmerkov (rok uporabe 31. 10. 2021)– Moderna: 25.600 odmerkov (rok uporabe 19. 12. 2021)– Janssen: 17.800 odmerkov (rok uporabe 31. 3. 2023)– AstraZeneca: 359.700 odmerkov (6.700 odmerkov: rok uporabe 31. 7. 2021; 184.100 odmerkov: rok uporabe 31. 8. 2021; 168.900 odmerkov: rok uporabe 31. 10. 2021)
Večino cepiva, ki zdaj ostaja v hladilnikih, 300 tisoč odmerkov, nam je prejšnji mesec posodila Madžarska. “Za nas je danes zelo lep dan, ker smo dobili lepo darilo,” je takrat dejal direktor NIJZ Milan Krek.
V pogodbi je zapisano, da bomo morali enako količino odmerkov sosednji državi vrniti do konca leta, a takrat bodo Madžari od nas zahtevali sveža cepiva. Kot nam je zagotovi Milan Krek, z vračilom Madžarski ne bo težav, saj redno vsak mesec dobivamo na tisoče že naročenih odmerkov AstraZenece.
“Vsako cepivo ima omejen rok uporabe, ne samo madžarsko. Potrudili se bomo, da bo cepivo pravočasno porabljeno,” pa nam je zagotovil nacionalni koordinator za logistični del cepljenja Jelko Kacin. “Če ne v Sloveniji, pa povsod tam, kjer ga potrebujejo. Slovenija bi lahko cepivo poslala v države Zahodnega Balkana ali pa v okviru solidarnostnega mehanizma Covax tretjim državam.”
Cepivo AstraZenece je mogoče do šest mesecev hraniti pri temperaturi od 2 do 8 stopinj. Če nameravamo cepivo poslati drugim državam, je treba to storiti hitro.
Na tisoče odmerkov v smeti
Pobuda za pravično razdelitev cepiv po svetu Covax, v katero je pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vključenih več kot 180 držav, je namenjena prerazporeditvi cepiv. Bogatejše države presežke cepiva podarijo revnejšim.
Toda presežke cepiv je – še posebej ko gre za hitro pokvarljivo AstraZeneco – treba poslati naprej čim prej. Do dne, ko mu poteče rok uporabe, je treba cepivo v oddaljene države najprej dostaviti, nato pa ga še razporediti po cepilnih centrih in ljudi cepiti.
Poleg finančnih težav se države tretjega sveta soočajo tudi s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev, ki lahko izvajajo cepljenje, dostavo pa marsikje upočasnjujejo tudi izjemno slabe prometne povezave.
Z oddajo cepiv, ki jim je že potekel rok uporabe ali pa so bila tik pred tem, je bilo v preteklosti že nekaj težav.
V Južnem Sudanu so morali zavreči skoraj 60 tisoč, v Malaviju pa 20 tisoč odmerkov AstraZenece, ki so ga od Afriške unije dobili tako pozno, da jim ga ni uspelo razdeliti preden se mu je iztekel rok uporabe.
“Žal nam je vsake viale, ki jo moramo zavreči. Toda ne moremo pristati na to, da je za nas dobro karkoli, tudi cepivo s pretečenim rokom. Malavi ne more biti odlagališče za stara cepiva bogatih držav,” je malavijski predsednik Lazarus Chakwera sredi maja povzel stališče manj razvitih držav, medtem ko je malavijska ministrica za zdravje, kot lahko vidite v posnetku spodaj, pred kamerami vrgla cepiva s pretečenim rokom uporabe v peč.
Tudi Palestinci so pred dvema tednoma zavrnili ponudbo Izraela, da jim do jeseni posodi milijon odmerkov cepiva, ki se mu je iztekal rok uporabe.
Pri WHO so izrazili globoko obžalovanje, da je bilo zaradi zamud pri dostavah treba cepiva zavreči, a poudarili, naj se cepiva s pretečenim rokom ne uporabljajo. Bolj kot njihova varnost naj bi bila sicer vprašljiva njihova učinkovitost.
K takojšnjim oziroma čimprejšnjim donacijam, vsaj do avgusta, je voditelje najrazvitejših držav G7 v začetku junija pozval tudi Unicef: “Nihče ne bo varen, dokler ne bomo varni vsi,” so zapisali v organizaciji in bogate države prosili, naj s pošiljanjem presežnih cepiv nikar ne odlašajo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje