Menu Item
Novinarji posebnega raziskovalnega oddelka francoske agencije AFP so zaključili analizo lažne novice, ki se je iz Slovenije razširila po vsem svetu. "Cepilni škandal v Sloveniji: stekleničke s cepivi, označene s kodami za placebo, cepivo ali smrtni odmerek," je le eden od naslovov, ki smo ga našli na spletu. "Gre za eno najbolj viralnih zgodb o koronavirusu, s katero smo se ukvarjali to leto," nam je povedala francoska novinarka Marion Dautry, ki jo je raziskovala.
Zgodba se je začela julija, ko je resnična oseba iz Slovenije, ki se predstavlja kot medicinska sestra v pokoju, na družbenih omrežjih v posnetku navajala neresnične informacije o koronavirusu, med drugim, da naj bi 30 odstotkov cepiv proti covidu-19 vsebovalo placebo. Tisti, ki naj bi prejeli placebo, naj bi imeli na cepilnem kartončku zapisano številko 1.
Neresničnim trditvam dodali še več neresnic
Lažna novica se je nato širila po družbenih omrežjih, pospešek pa je dobila, ko so ji dodali še več lažnih informacij, in sicer da naj bi bila sodelujoča na posnetku glavna medicinska sestra v UKC Ljubljana, ki je po odpovedi pogodbe o zaposlitvi na novinarski konferenci domnevno razkrila, kako naj bi potekalo cepljenje. Ob tem naj bi novinarjem pokazala stekleničke s cepivi, ki naj bi bile označene s številkami 1 za placebo, 2 za cepivo in 3 za rakotvorno sestavino.
V UKC Ljubljana so to zanikali. “Gospa v omenjenem videoposnetku NI glavna medicinska sestra UKCL in NI zaposlena na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ter po nam dostopnih podatkih nikoli ni bila. Tovrstni dogodek se ni zgodil v naši ustanovi,” so nam odgovorili v največji slovenski bolnišnici.
Da o njej krožijo neresnične informacije, je zapisala tudi vpletena Slovenka, ki se je pojavila v izvirnem posnetku z neresničnimi navedbami o cepivih proti covidu-19.
Zgodba se je hitro začela širiti po spletu, še hitreje pa po tem, ko jo je delil ameriški teoretik zarot Hal Turner. Zapise je tako mogoče najti v angleščini, srbščini, hrvaščini, češčini, španščini, nemščini, slovaščini, ruščini in portugalščini.
V UKC Ljubljana so novinarska vprašanja v zvezi s tem prejeli iz več držav: Poljske, Španije, Nemčije, Belgije, Velike Britanije in ZDA. Posamezniki pa so z njimi vzpostavili stik tudi na družbenih omrežjih in prek elektronske pošte.
Raziskovati so začeli v Srbiji
Zgodbo so novembra pod drobnogled vzeli novinarji posebnega raziskovalnega oddelka AFP – mednarodne tiskovne agencije s sedežem v Parizu, ki se ukvarjajo tudi z raziskovanjem lažnih novic o koronavirusu.
Z novinarko srbske redakcije AFP Factual – AFP Činjenice, Francozinjo Marion Dautry, je takrat kontaktiral bralec, ki je zgodbo zasledil na Facebooku, objavljena pa je bila v obliki zvočnega posnetka, v katerem lažno zgodbo razlaga moški v srbščini.
V samo petih dneh je imel posnetek, ki je bil pozneje umaknjen, več kot 86.000 ogledov.
“Ena najbolj viralnih zgodb”
“Posnetek je bil tolikokrat deljen, da smo sprožili raziskavo,” je za N1 povedala Dautry. Njena raziskava, ki so jo objavili prejšnji teden in ki v celoti zanika vse trditve iz lažne novice, je bila iz srbščine prevedena v šest jezikov (grščino, madžarščino, španščino, portugalščino, češčino in slovaščino).
“Le redko gre zgodba v nasprotni smeri”
Dautry, ki redno raziskuje tovrstne objave, nam je dejala, da gre za eno najbolj viralnih zgodb, s katero so se v AFP ukvarjali letos. Prevedena je bila v več jezikov, videlo jo je ogromno ljudi, najbolj pa se je širila po Evropi, nam je še povedala. Ob tem je novinarka izpostavila, da se po navadi v tem delu svetu širijo lažne novice iz Amerike, Nemčije in drugih velikih držav, “le redko gre zgodba v nasprotni smeri”, je še dodala.
Dautry še poudarja, da je širjenje napačnih informacij med pandemijo eksplodiralo in da jih – tako kot ta iz Slovenije – veliko temelji na teoriji zarote o “eliminaciji ali zastrupitvi dela populacije”.
Slovaška policija objavila demanti
Zgodba se je močno širila tudi med slovaškimi uporabniki Facebooka. Z njo se je ukvarjala posebna skupina slovaške policije, ki na svoji strani na Facebooku od leta 2018 uporabnike informira o lažnih novicah in spletnih prevarah. Konec novembra so tako objavili obsežen demanti te zgodbe, ki so jo preverjali tudi v UKC Ljubljana.
Facebook netočnim zgodbam zmanjša doseg
AFP Factual je oddelek francoske agencije AFP, ki je bil ustanovljen leta 2017, ukvarja pa se s preverjanjem lažnih novic, v zadnjem času predvsem o koronavirusu. Julija 2020 je odprl redakcijo v Srbiji AFP Činjenice, ki preverja informacije, deljene na družbenih omrežjih v Srbiji, na Hrvaškem, v Črni gori in Bosni in Hercegovini. AFP Factual sodeluje tudi s Facebookom, ki njegove ugotovitve uporablja za boj proti širjenju napačnih informacij. Facebook zgodbam, ki jih preiskovalci označijo za netočne, zmanjša doseg, tako da jih vidi čim manj ljudi, niso pa izbrisane.
#related-news_0
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!