Po sredinem prometnem kolapsu na Celovški cesti v Ljubljani zaradi vrste avtomobilov, ki so se napotili na testirno točko v Stanežiče, smo se ozrli tudi v druge zdravstvene domove po državi in jih povprašali, kako je dostop do testiranja urejen pri njih in s kakšno gnečo se soočajo. Prav tako smo preverili, kaj se je v praksi spremenilo ob uvedbi novega protokola PCR-testiranja.
V sredo je v veljavo stopil nov protokol PCR-testiranja. Ta določa, da lahko brez pozitivnega rezultata hitrega antigenskega testa do njega dostopajo le ranljive osebe, tj. kronični in imunsko oslabljeni bolniki, nosečnice in otroci. Podrobneje o tem preberite v članku “Kako po novem do PCR-testa?”
Zaradi popoldanske gneče, ki je v sredo popoldan nastala v Ljubljani, je ministrstvo za zdravje na ljubljanski zdravstveni dom naslovilo pobudo, da bi organizirali še eno testno točko, ob tem pa so predlagali, naj družinski zdravniki paciente na odvzem brisa napotijo tudi k zasebnim izvajalcem. Danes so iz ljubljanskega zdravstvenega doma poslali oster odziv, v katerem so zapisali, da ministrstvo s tem predlogom izkazuje nepoznavanje razmer, saj je na ravni primarnega zdravstva velika težava pomanjkanje zdravstvenega osebja.
Število okužb medtem ostaja vrtoglavo visoko. Po tem, ko so jih v torek potrdili več kot 12.000, so tudi v sredo odkrili 10.288 primerov.
V ZD Kamnik prvič težave z dobavo brisov
Medtem se je v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca v Kamniku prvič pojavila težava z dobavo brisov. Kot je za N1 povedal njihov direktor, sicer tudi družinski zdravnik dr. Sašo Rebolj, v zadnjem času dnevno opravijo več kot 200 testov, včeraj pa so se prvič pojavile težave, saj je brisov zmanjkalo.
“Bilo je veliko jeze, saj smo jih dobili samo 100, naročenih pa je bilo dvakrat toliko ljudi. Na mikrobiološkem inštitutu nam niso znali povedati, koliko časa bo ta težava trajala, a danes problemov ne pričakujemo, saj smo pogodbo sklenili še z drugim izvajalcem, z NLZOH,” je razložil dr. Rebolj.
Dostopna točka za odvzem brisov v okviru kamniškega zdravstvenega doma je sicer organizirana pred ZD po t. i. “drive-in načinu”. Gneča nastane predvsem zaradi tega, ker ljudje na termin pridejo tudi po pol ure prej. “Naročeni so na dve minuti, tako da če pridejo pol ure prej, je to kar naenkrat 40 avtomobilov. Kaosa ni, kakšna kolona pa se naredi,” še priznava direktor ZD Kamnik.
Prometni režim imajo sicer urejen tako, da morajo vsi, ki pridejo na testiranje, zapeljati okoli zdravstvenega doma, da ne bi zaprli križišča, a če prometa tam ne nadzoruje policija, se tega ljudje pogosto ne držijo, dodaja dr. Rebolj.
S spremembo protokola bistvenega upada opravljenih testov niso opazili, je pa nekaj več debate o tem, kdo je kronični bolnik in kdo ni, saj so ranljive skupine upravičene do napotitve na PCR-test tudi brez pozitivnega hitrega testa.
V ZD Kranj rekordno število opravljenih testov
V ZD Kranj, ki je največji zdravstveni dom na Gorenjskem, pravijo, da se naval na testirna mesta vse od novega leta stopnjuje tudi pri njih. A kljub temu jim s prilagajanjem za zdaj uspeva, da so vsi obravnavani znotraj 24-urnega okna.
Glede na dinamiko in trend okužb se že sredi tekočega delovnega dne pripravijo na morebiten povečan obseg v dnevu zatem. “Okrepimo ekipo, povečamo število testirnih mest, podaljšamo delovnik,” so načine za obvladovanje razmer navedli v kranjskem zdravstvenem domu.
PCR-testov jim za zdaj še ni nikoli zmanjkalo, saj jih pripravlja območni NLZOH, ki se nahaja zraven njih. Ko jih začne zmanjkovati, gredo tako preprosto po nove čez dvorišče.
Žiga Živulović jr./Bobo
Hitrih testov v dogovoru s kranjsko porodnišnico ne izvajajo, saj jih tam opravljajo tudi za potrebe ZD Kranj. Če bi se kaj glede tega dogovora spremenilo, pa imajo na zalogi dovolj testov, še zatrjujejo.
V torek so opravili največ PCR-testov do zdaj, in sicer 1.039. Kar 612 oziroma skoraj 59 odstotkov testov je bilo pozitivnih. Stanje se je v zadnjih dveh dneh vsaj malo umirilo, v sredo so na primer opravili 854 testov, za danes pa kaže, da jih bo še nekaj manj.
“Za lažjo orientacijo in primerjavo – ob novem letu, torej ob začetku aktualnega petega vala, smo delali po okoli 200 brisov na dan in odkrili 100 primerov. Na vrhuncu prejšnjega vala v prvi polovici novembra pa smo opravili okoli 350 brisov na dan, od tega je bilo med 150 in 180 pozitivnih,” so trenutno stanje ponazorili v največjem zdravstvenem domu na Gorenjskem.
V štajerski prestolnici odprli dodatno točko
Kot nam je povedal Aleksander Jus, pomočnik direktorja za zdravstveno nego v ZD Maribor, imajo pri njih na voljo dve obliki PCR-testiranja. “Občani lahko pridejo peš ali pa vozilo v bližini parkirajo, imamo pa tudi “drive-in” sistem. Seveda se zgodi, da kdaj zataji informacijski sistem in pride do 10 ali 15 minut čakanja, ampak ni hujšega,” je dejal.
Kljub temu jih je porast okužb v zadnjih dneh pripravil do tega, da odprejo še dodatno točko za testiranje na Jezdarski ulici 10, tudi na to pa se morajo ljudje naročiti.
Posnetek zaslona/ZD Maribor
V zadnjem času praktično vsak dan opravijo čez 900 testov, včeraj so jih na primer na NLZOH poslali 967. Povečanje opravljenih testov je tako 40-odstotno.
Kljub spremembi protokola testiranja ne beležijo nikakršnega upada, morda le pri samoplačniških testih. Specifičnih vprašanj o novem protokolu ne prejemajo, a nasploh se ljudje na družinske zdravnike v večini obračajo z vprašanji, povezanimi z okužbami.
V ZD Maribor so poleg telefonske številke, namenjene za naročanje, zdaj odprli tudi možnost spletnega naročanja. V obrazcu pacienti samo vnesejo svojo telefonsko številko in številko zdravstvene kartice, pozneje pa dobijo SMS sporočilo, kdaj so naročeni.
Naval vprašanj po elektronski pošti
S spremembo protokola testiranja mnogi pacienti niso seznanjeni, pa opaža dr. Nena Kopčavar Guček, ki kot družinska zdravnica dela v ljubljanskem ZD Vič. “Vsakemu posebej, ki se oglasi s prehladnimi simptomi, je treba razložiti, kako pa kaj, da je treba izpolnjevati pogoje, da jih napotimo na PCR-test. S tem je trenutno malo več dela, verjetno pa ne bo boljše, saj ljudje te spremembe slabo spremljajo.”
Tudi dr. Rok Ravnikar, ki je zaposlen kot družinski zdravnik v kamniškem zdravstvenem domu, pritrjuje, da ta sprememba žal pomeni več dodatnega dela. Ni več avtomatskega naročanja simptomatskih pacientov na testiranje, saj je treba z vsakim opraviti pogovor, ugotoviti morebitne rizične dejavnike in se dogovoriti za kontrolo čez tri dni, je dejal.
Treba je poudariti, da se vsi s hitrim pozitivnim testom lahko tudi sami naročijo na testiranje v okviru ZD Ljubljana, tako da pokličejo na telefonsko številko 031 619 359 ali 031 619 255. Ni se treba torej obračati na družinskega zdravnika.
Šolarjem in dijakom se na odvzem PCR-brisa v primeru pozitivnega hitrega testa ni treba naročiti. Se pa morajo oglasiti na testni točki med 7.30 in 9.30, v ponedeljek, sredo in petek pa je za šolarje možno testiranje brez naročanja tudi med 12. in 14. uro.
Kljub selitvi ljubljanske testirne točke v Stanežiče je pomembno spomniti, da se v primeru pozitivnega hitrega testa lahko oglasite tudi na kateri drugi točki za odvzem PCR-brisa v Ljubljani. Tudi zasebni ponudniki vam v primeru pozitivnega HAG namreč nudijo brezplačen PCR-test, tako pa se lahko izognete veliki gneči na cesti.
Dr. Kopčavar Guček ocenjuje, da je več kot 30 odstotkov vse elektronske pošte, ki jo v dnevu prejmejo, povezane s covidom. Pišejo tako tisti, ki so že pozitivni in potrebujejo odprtje bolniškega staleža, tisti, ki ne vedo, da osebni zdravnik ne odreja karantene, tisti s težjimi simptomi, ki potrebujejo napotitev v covid ambulanto ali celo v bolnišnico, pa tudi tisti, ki imajo po preboleli bolezni težje posledice.
“Do osebnega zdravnika se trenutno res težje pride. Še vedno si ljudje poškodujejo roko ali imajo vnetje slepiča, še vedno obstajajo druge težave, ki jih je treba obravnavati. A mi se ukvarjamo še s celo množico ljudi, bolnih s covidom. Ljudje imajo občutek, da zaradi pandemije v ordinaciji sedimo križem rok, mi pa še komaj živimo,” je bila iskrena.
Kateri znaki so najpogostejši pri pacientih z omikronom?
Dr. Kopčavar Guček smo vprašali tudi, kaj so najpogostejši znaki pri tistih, ki so okuženi z omikronom. Kot je dejala, zelo značilnih, specifičnih znakov ni.
“Kot pri kateremkoli drugem virusnem prehladnem obolenju. Če smo lahko pri delti in še posebej pri alfi rekli, aha, pomanjkanje voha in okusa, tega zdaj ne moremo. Samo nahod, glavobol, slabo počutje, bolečine v mišicah … Kar je enako pri veliko drugih boleznih.
Žiga Živulović jr./BOBO
Več jih omeni, da jih praska v žrelu, vročine nekateri sploh ne dobijo. “En gospod mi je rekel: ‘Res samo en nahod, jaz bi lahko šel po petih dneh nazaj.’ Je pa res, da je ta gospod trikrat cepljen. V vsakem primeru je doma treba ostati 10 dni.”
Kot zaključuje dr. Kopčavar Guček, gre za blago obliko z nespecifičnimi znaki pri tistih, ki so polno cepljeni, pri drugih, ki niso polno cepljeni, pa je potek morda malce težji.
