Zaradi okužb si ne želimo še enkrat zapirati države. Če pa ne bo drugega izhoda, bo treba narediti tudi to. Zaprtje družbe je izhod v sili, je povedal direktor NIJZ Milan Krek.
V zadnjih treh dneh smo v Sloveniji okužbo s koronavirusom dnevno potrdili pri več kot 200 ljudeh. Ponovno raste tudi število obolelih, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo.
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek je za N1 povedal, da je krivulja žal eksponentna, reprodukcijsko število R pa je nad 1. “Imamo praktično vse pokazatelje, od R do odstotka rasti, v smeri rasti epidemije. Če ljudje ne bodo sledili našim nasvetom, gremo v podobno situacijo, kot smo bili lansko leto. Po nekaterih izračunih Instituta Jožef Stefan pa celo v hujšo,” je dejal.
Izhod v sili: jeseni novo zaprtje družbe
Na vprašanje, ali bi lahko jeseni zaradi poslabšanja epidemiološke slike ponovno zaprli družbo, je Krek odgovoril, da to ni izključeno. “Ne želimo zapirati ne šol ne fakultet, ničesar. To ni naša želja. Če bomo zaprli, bomo takrat, ko bomo mogli zapreti,” je povedal.
Pojasnil je, da bo družbo treba zapreti, če ukrepi ne bodo dovolj prijeli, če bo takšen razsoj virusa, da ga ne bi mogli več obvladati in bodo postelje v bolnišnicah zasedene. “Ni izključeno, da bomo družbo zaprli. Zaprli jo bomo takrat, ko bo to nujno potrebno. Tega si sicer ne želimo, tudi nočemo, če pa ne bo drugega izhoda, bo treba narediti tudi to. Zaprtje družbe je izhod v sili,” je dodal.
Ob tem je povedal, da si novega zaprtja ne moremo več privoščiti. Če pa si ga bomo, bo to veliko stalo. Zaprtje družbe je po njegovih besedah ekonomski problem, ki se lahko na primer sanira s krediti, primanjkljaja pri otrocih in drugih pa ni mogoče kar tako sanirati.
Krek je pred časom pozval državljane, da se do 15. avgusta vrnejo z dopusta, da gredo lahko potem otroci 1. septembra zdravi v šolo. Kot je povedal danes, je to popolnoma logičen ukrep. “Gremo v oranžno cono. Ko bomo v rdeči coni, bomo morali imeti druge pogoje za vstop v šolo. Zakaj ne bi ohranili oranžne cone?” se sprašuje in dodaja, da lahko oranžno cono ohranimo samo z upoštevanjem ukrepov.
Pri delti zboli veliko več bližnjih stikov
Krek je opozoril, da je delta različica virusa, ki je prisotna tudi v Sloveniji, veliko bolj virulentna, kot je bila različica lansko leto. “Če bi virus pustili čisto pri miru, da ne bi imeli nobenega ukrepa, bi vsak okuženi okužil še vsaj osem ljudi,” je pojasnil.
Število okuženih trenutno po njegovih besedah raste počasneje, saj epidemiologi delajo zelo veliko pri omejitvi širjenja. Vsakega, ki je pozitiven, izolirajo, da ne okužuje naprej.
“Bližnje kontakte pokličemo in jih damo v karanteno. Podatki kažejo, da 19 odstotkov teh, ki jih damo v karanteno, pozneje zboli. Podatek za lansko leto pa je osem odstotkov.”
Nadaljeval je, da je v Sloveniji necepljenih oziroma nezaščitenih še okoli 1,2 milijona ljudi, to pa je dovolj veliko število, da se lahko virus razvije v “celem razmahu” in se širi. “Ima popolnoma dovolj prostora, da lahko naredi veliko epidemijo.”
Zaradi covida-19 v bolnišnicah le necepljeni
V kontekstu obvladovanja epidemije je v tem trenutku najbolj pomembno cepljenje, je dejal direktor NIJZ. Tudi cepljeni imajo sicer možnost, da zbolijo, vendar pa cepiva dobro ščitijo pred težjim potekom bolezni in smrtjo. Krek je dodal, da je iz podatkov razvidno, da so v bolnišnicah praviloma le tisti, ki niso bili cepljeni. V bolnišnicah je tudi nekaj cepljenih, ampak to so osebe, ki že imajo primarno obolenje, ki jim zmanjšuje imunsko odpornost.
“Ljudje preprosto nočejo sprejeti, da je situacija resna”
Direktor NIJZ pravi, da že nekaj tednov opozarja, da so razmere v Sloveniji resne. “Ljudje tega preprosto nočejo sprejeti. Pričakoval sem, da se bo, ko bomo povedali, da so razmere resne, na cesti pojavilo več mask, pa se niso. Tudi v nočnih lokalih ne upoštevajo varnostne razdalje. Kot strokovnjaka me moti, da ljudje ne poslušajo stroke, poslušajo pa potem zakonodajalca, ki odredi, kako morajo delati,” je povedal.
Ljudi je ob tem še enkrat pozval, da začnejo bolj striktno upoštevati vse higienske ukrepe (maske, razdalje, druženje …). Kritičen je bilo tudi do množice, ki je na letališče na Brniku prišla pozdravit športnike po vrnitvi z olimpijskih iger. Kot je dejal, se posamezniki v množici navijačev niso zaščitili, niso nosili mask, športniki pa so na drugi strani zgledno nosili maske in so vsi cepljeni.
“Menimo, da bi bilo veliko bolje, če bi ljudje sledili stroki. Potem tudi ne bi bilo treba sprejemati odlokov. Potem bi se odzvali podobno, kot reagirajo Švedi. Ko na Švedskem glavni epidemiolog ali strokovna služba pove, kako in kaj, je to isto, kot če bi imeli zakon ali stvari napisane v zakonu ali odloku. Pri nas pa čakamo, da bo nekdo ta odlok sprejel, potem ko ga sprejme, pa se najde veliko takšnih, ki ta odlok sesuvajo v drobce. S tem, ko to počnejo, delajo slabo za promocijo zaščitnih aktivnosti.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje