Menu Item
Med 350 in 400 ljudi mora vsak dan darovati kri, da zadostuje za potrebe našega zdravstva. V naslednjih tednih, ko se bo zdravstvo predvidoma spet zagnalo v polni meri, bodo večje tudi potrebe po krvi. Zaradi preprečevanja okužb se je treba za darovanje krvi naročiti. Koronavirus se s krvjo ne prenaša, prav tako ne cepivo.
Lani so pri nas opravili približno 86 tisoč odvzemov krvi in iz njih izdelali več kot 102 tisoč enot komponent krvi (koncentrirani eritrociti, koncentrirani trombociti, sveža zmrznjena plazma).
“Zaradi delne ustavitve programov zdravljenj v mesecih zaprtja države je bila v letu 2020 poraba krvi za šest odstotkov manjša kot običajno,” pravi vodja Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi pri Zavodu za transfuzijsko medicino (ZTM) Polonca Mali. “Lani pa je bila poraba komponent krvi skoraj enaka kot v letih pred epidemijo. V enaki meri so potekala zdravljenja hematoloških in onkoloških bolnikov, izvajale so se kardiološke operacije, transplantacije, vsa nujna zdravljenja in tako naprej.”
Epidemija se umirja in kmalu naj bi se zdravstvo odprlo tudi za bolnike, ki jih doslej niso šteli med najbolj nujne. Zato tudi na Zavodu za transfuzijsko medicino pričakujejo povečanje potreb po zdravljenju s krvjo. “Trenutne zaloge krvi so na spodnjih mejah, a zaradi dobrega odziva krvodajalcev še vedno obvladljive,” pove Mali. “Krvodajalce prosimo, da se odzivajo na vabila Rdečega križa in transfuzijske službe. Lahko pa se tudi sami prijavijo na odvzem krvi.” Zaradi preprečevanja okužb se je na odvzem treba naročiti, potrebujejo pa krvodajalce vseh krvnih skupin. “Vabimo krvodajalce, da spremljajo zaloge krvi,” še dodaja Mali. Poraba po krvnih skupinah je podobna porazdelitvi krvnih skupin v populaciji.
Cepivo se s krvjo ne prenaša
“Virus SARS-CoV-2 spada med koronaviruse, ki za svoj razvoj potrebujejo celice sluznice dihal in se s krvjo ne prenaša,” razlaga zdravnica, specialistka transfuzijske medicine Polonca Mali.
Zaradi varnosti krvodajalca mora biti ta za odvzem krvi popolnoma zdrav. “Če ste preboleli covid, lahko ponovno darujete kri, če je preteklo najmanj 14 dni od konca izolacije in prebolele bolezni, ste popolnoma zdravi, brez simptomov okužb. Počutiti se morate zdravi,” je zapisano na spletni strani ZTM.
Po cepljenju proti covidu pa lahko darujete kri že naslednji dan. “Cepivo se s krvjo ne prenaša,” razlaga Mali, “saj vse nukleinske kisline v cepivih (na osnovi mRNK, adenovirusov, plazmidov) obstanejo v krvnem obtoku le toliko, da sprožijo tvorbo protiteles in s tem imunski odziv telesa, kar pomeni zaščito pred okužbo oziroma težjim potekom bolezni. Cepiva proti covidu se v telesu razgradijo in se s krvjo ne prenašajo.”
Proti cepljenju, proti krvi?
V Italiji je pred kratkim odmeval primer staršev, ki so nasprotovali, da bi njihov dveletni otrok pri operaciji srca, ki jo je nujno potreboval, dobil kri krvodajalcev, ki so bili cepljeni proti covidu-19. Sodišče je odločilo, da je treba zaščititi dobrobit otroka in staršem začasno odvzelo pooblastila, saj je bilo operacijo treba izpeljati čim prej, kri pa je bila po vseh zagotovilih varna.
Pri nas podatkov o cepilnem statusu in neželenih učinkih krvodajalcev transfuzijska služba ne zbira. “Ob naročilu krvodajalca na odvzem krvi opravimo telefonski pogovor, s katerim ugotavljamo primernost za darovanje krvi in za preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom. Gre za zagotavljanje varnega odvzema za krvodajalca in varno kri za bolnika kot tudi zagotavljanje varnega okolja,” pravi Mali.
Kaj pa tisti, ki kri potrebuje? “O potrebi po transfuziji med postopkom zdravljenja ter soglasju zanjo se pacient vedno pogovori z lečečim zdravnikom in mu takrat zaupa svoje pomisleke in odločitev,” pravi Mali. “V zdravljenje s krvjo mora bolnik privoliti. Odklonitev zdravljenja je njegova pravica, razen v posebnih z zakonom določenih primerih.”
Plazme prebolevnikov ne zbirajo več
Preden smo imeli za boj proti covidu na voljo cepiva in zdravila, so tako pri nas kot po svetu zbirali tudi plazmo prebolevnikov. “Zahvaljujemo se vsem prebolevnikom, ki so se odzvali in darovali kri oziroma plazmo za potrebe zdravljenja covidnih bolnikov v času, ko še ni bilo na voljo cepiv in specifičnih zdravil za zdravljenje. V začetnem obdobju smo tako zagotovili podporo kritično bolnih covidnih bolnikov s hiperimunsko covid-19 prebolevniško plazmo,” pravi Mali. “Zdaj so v uporabi specifična nova zdravila, cepljenje preprečuje okužbo oziroma hud potek bolezni, zato je potreba po tej plazmi izzvenela in je transfuzijska služba ne zbira več.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!