Latvija ima podobno število prebivalcev kot Slovenija in podobno slabo precepljenost. Zaradi ogromnega števila bolnikov so pred mesecem dni uvedli strogi lockdown za vse, tudi cepljene prebivalce. Epidemija se je hitro umirila. V Sloveniji poskušamo medtem širjenje koronavirusa omejevati z milejšimi ukrepi. Preverili smo, kaj so razlogi za slabo epidemiološko sliko na Baltiku in ugotovili, da se soočajo s podobnimi problemi kot pri nas. Med drugim je odstopila njihova strokovna svetovalna skupina, ker je vlada ni upoštevala. Je pa Latvija prva evropska država, ki je necepljenim poslancem prepovedala glasovati in jim odrekla plačilo.
V Latviji so od 21. oktobra do 15. novembra veljali strogi ukrepi oziroma zaprtje javnega življenja za vse, cepljene in necepljene prebivalce. Od 20. ure zvečer do 5. zjutraj je veljala policijska ura, zaprte so bile restavracije, storitvene dejavnosti in vse nenujne trgovine.
Pouk je, razen za prve tri razrede osnovne šole, potekal na daljavo. Razen za zaposlene v nujni infrastrukturi je bilo obvezno delo od doma. “Odprte so bile le majhne živilske trgovine, ne pa tudi trgovski centri,” nam situacijo opiše novinar latvijskega nacionalnega radia, ki poroča o zdravstvu, Kristaps Feldmanis. “Poleg tega so bile lahko odprte tudi knjigarne, in, kar je zanimivo, cvetličarne. Njihov argument je bil, da veliko ljudi umre zaradi covida in potrebujejo cvetje za pogrebe.”
Po 15. novembru so se šolarji vrnili k pouku, večina trgovin in storitev pa se je odprla zgolj za prebolele in cepljene. Vsi, ki lahko, morajo še naprej delati od doma. Vsi tisti, ki bodo delali na delovnem mestu, se bodo morali od 15. decembra redno testirati na 48 ur, tudi cepljeni. “Z dvojnim preverjanjem želijo preprečiti ponovne izbruhe.”
Latvijski vladi je pri sprejemanju epidemioloških ukrepov svetovala skupina različnih strokovnjakov, od zdravnikov do sociologov. Toda pred kratkim je celotna skupina odstopila. Ob tem so dejali, da je njihovo delo nesmiselno, saj vlada njihovih strokovnih predlogov ni upoštevala, ampak je sprejemala politične odločitve.
Lockdown kot rešitev pred katastrofo
Rigorozno ukrepanje je bilo nujno, saj se je število bolnikov, ki so morali zaradi covida v bolnišnico, vse bolj povečevalo. Krivulja novih okužb se je po zaprtju obrnila strmo navzdol, razmere v bolnišnicah pa so nekoliko umirile šele v zadnjih tednih. Še vedno je v Latviji, glede na število prebivalcev, hospitaliziranih več bolnikov kot pri nas. Medtem ko je v Sloveniji najhuje prav zdaj (okrog 550 hospitaliziranih na milijon prebivalcev), je bilo v Latviji tako pred nekaj tedni, ko je bilo hospitaliziranih okrog 780 covidnih bolnikov na milijon prebivalcev.
“Imamo težave z zagotavljanjem zdravstvenega kadra,” situacijo opisuje Feldmanis. “Vlada jih je motivirala tako, da na covidnih oddelkih dobijo visok dodatek, tudi do 100 odstotkov plače. Vključili so se že upokojeni zdravstveni delavci, študenti in drugi, ki so lahko pomagali.”
Kot je videti iz spodnjega grafa, imamo v Sloveniji v tem valu več potrjenih okužb, a manj smrti kot v Latviji. “Bilo je grozno, na najhujši dan je umrlo 71 ljudi,” pove Feldmanis. Razlog za to je verjetno zelo slaba precepljenost starejših. V Sloveniji je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni cepljenih 80 % starejših od 60 let, v Latviji pa le 65 %. Za primerjavo, v Španiji, kjer je cepljenih več kot 97 % starejših od 60 let in 80 % prebivalstva, imajo veliko manj okužb in smrti zaradi covida.
Slaba precepljenost
Slovenija in Latvija imata približno enako število prebivalcev (Latvijcev je 1,9 milijona). Pred dobrim mesecem, ko je latvijska vlada odredila zaprtje, smo imeli tudi približno enako stopnjo precepljenosti: okrog 55 odstotkov z vsaj enim odmerkom. Toda mesec dni kasneje je precepljenost v Latviji precej višja (z vsaj enim odmerkom 63 %), medtem ko se je v Sloveniji le malo povečala (58 %).
Ključen razlog za zvišanje precepljenosti je zakon, po katerem lahko v javnem sektorju delajo le cepljeni in preboleli. Omejitev so najprej uvedli za zaposlene v zdravstvu, šolstvu in socialnem varstvu. Podobne omejitve bodo od 15. decembra veljale tudi za zaposlene v zasebnem sektorju. Parlament je namreč potrdil zakon, po katerem lahko tudi v zasebnih podjetjih necepljene odpustijo ali jim odredijo delo od doma.
“Žal te omejitve niso spodbudile cepljenja med najranljivejšo skupino, to so upokojenci, saj ti ne delajo. Ker lahko tudi necepljeni nakupujejo v živilskih trgovinah, jih omejitve ne spodbujajo k cepljenju,” opaža Feldmanis. “Pogosto vidim ljudi, ki nepravilno nosijo maske, veliko jih je med starejšimi. Zdi se, da ne razumejo, kako pomembno je nošenje maske in ohranjanje razdalje, da ceno neupoštevanje teh pravil plačujemo z življenji.”
Od 15. novembra v Latviji velja, da morajo biti poslanci cepljeni oziroma preboleli, da bi lahko opravljali svoje delo. Necepljeni poslanci ne smejo glasovati, ostali bodo tudi brez plačila. Enako pravilo velja za občinske svetnike. Če poslanec ni cepljen (ali prebolevnik), ga po določbi zakona zamenja naslednji na listi kandidatov, ki potrdilo o cepljenju ima. Če se poslanec cepi, se lahko vrne na delo. V nasprotju s Slovenijo, kjer je želela vlada pogoj PC za državno upravo uveljaviti z odlokom, ki ga je ustavno sodišče zadržalo, je v Latviji ta zakon sprejel parlament (Saeima) z veliko večino poslanskih glasov (62 za, sedem proti, dva vzdržana).
Širjenje lažnih novic
Glavni razlog za slabo precepljenost Latvijcev je nezaupanje in širjenje lažnih novic. “Veliko je tistih, ki širijo dezinformacije in moram reči, da so zelo učinkoviti,” pravi novinar. “Njihovo delo ni dobro, a ga dobro opravljajo. So zelo aktivni, vedno imajo odgovore, tako se lažne informacije širijo. Zato veliko ljudi verjame njim, ne pa strokovnjakom.”
Nasprotniki ukrepov in cepljenja večinoma delujejo na družbenih omrežjih, organizirajo pa tudi proteste. Pregreta je tudi politična situacija v Latviji. “Še ena težava je, da imamo prihodnje leto parlamentarne volitve. Nekateri politiki, ki se želijo vrniti na politično prizorišče, izkoriščajo epidemijo in svoje prijatelje, ki širijo lažne informacije, da bi povečali svoj politični kapital,” razmere opisuje Feldmanis. “Dodatna težava je, da podobno počnejo tudi nekatere verske skupnosti. Tudi oni širijo lažne novice in njihovi verniki jim sledijo.”
Ints Kalnins, Reuters
Prizor iz pokopališča v latvijskem mestu Daugavpils
V Latviji je več kot četrtina prebivalcev ruskega porekla. Edini uradni jezik v državi je latvijski, kar vlado zakonsko omejuje pri tem, da bi ukrepe razložila rusko govorečemu delu prebivalstva. Letake ali SMS sporočila lahko njihov NIJZ pošilja le v latvijskem, ne pa tudi v ruskem jeziku, zato temu delu prebivalstva težko približajo znanost in razložijo pomen cepljenja. Največ žrtev v zadnjih tednih je koronavirus terjal v Daugavpilsu, drugem največjem latvijskem mestu, kjer je več kot polovica prebivalcev ruske narodnosti.
Kako učinkujejo ukrepi? V Latviji so strogi lockdown uvedli 21. oktobra, teden dni pozneje se je krivulja okužb obrnila strmo navzdol. V Sloveniji smo zadnji paket zaostritve ukrepov (prepoved zbiranja, strožji nadzor nad PCT, zapovedane kirurške/FFP2 maske) uvedli 8. novembra, krivulja se je obrnila navzdol približno deset dni zatem.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!