Menu Item
Po družbenih omrežjih krožijo trditve, opremljene z lažnimi "raziskavami", da naj bi cepljenje proti covidu-19 povzročalo aids. To ne drži. Cepljenje ni in ne more biti povezano z virusom HIV in aidsom. Lažne trditve so teoretiki zarot povezali z nedavnim odkritjem nove različice virusa HIV. Toda kot pravijo strokovnjaki, je ta različica krožila že veliko pred epidemijo covida-19. Je pa res, da podjetje Moderna na podlagi mRNK tehnologije razvija cepivo proti aidsu in da so nezdravljeni bolniki z aidsom potencialno lahko vir novih različic koronavirusa.
Po neosnovanih trditvah, ki krožijo po družbenih omrežjih, naj bi cepiva proti covidu-19 oslabila ali uničila imunski sistem in povzročila vaids (ang. vaccine-acquired immunodeficiency syndrome). Nova različica virusa HIV, ki so jo nedavno odkrili na Nizozemskem, pa naj bi bila lažna novica, s katero skušajo pristojni prikriti, kaj se v resnici dogaja.
Take teorije je med drugim širil Alex Jones, znani ameriški teoretik zarot in skrajnodesničarski radijski voditelj. Trdil je, da se nova različica virusa HIV prenaša po zraku, da se je lahko nalezemo “kot prehlada” in da je smrtonosna, kot dokaz pa navedel “rekordno število okuženih v New Yorku, Londonu, Detroitu, Tokiu, Riu de Janeiru in drugod”.
Podobno je lani trdil tudi brazilski predsednik Jair Bolsonaro. Zaradi njegove izjave, da naj bi se pri polno cepljenih proti covidu hitreje razvil aids, je brazilsko vrhovno sodišče zahtevalo preiskavo, Facebook in YouTube pa sta Bolsonaru začasno ukinila račun.
Kaj vse ne drži?
Aids (angleško acquired immune deficiency syndrome) oziroma sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti je bolezen, ki jo povzroča okužba z virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV). HIV je edini, ki lahko povzroči aids, cepljenje proti covidu ali drugim boleznim pa z njim nima nobene povezave. Prav tako ne obstaja bolezen ali zdravstveno stanje, imenovano vaids. Kot je za tiskovno agencijo AP še pojasnil dr. Grant McFadden, direktor centra za imunoterapijo in cepiva pri Univerzi v Arizoni, bi “glede na to, da je bilo proti covidu cepljenih že več milijard ljudi, zagotovo zaznali vaids, če bi kaj takega zares obstajalo”.
Po družbenih omrežjih se je razširila tudi trditev, da naj bi francoski virolog in Nobelov nagrajenec dr. Luc Montagnier opozoril vse, ki so prejeli poživitveni odmerek cepiva proti covidu, naj se testirajo na HIV. Agencija Reuters ni našla nobenega dokaza, da bi Montagnier res to dejal. Znanstvenik je leta 2008 dobil Nobelovo nagrado, ker je skupaj s sodelavci v začetku osemdesetih odkril virus, ki povzroča aids (pozneje so ga poimenovali HIV). V zadnjih letih se je oddaljil od znanstvenih metod in nekdanjih sodelavcev ter promoviral ‘psevdoznanstvene’ trditve, nasprotoval je cepljenju (na spodnji fotografiji je na protestih proti cepilnim potrdilom v Milanu januarja letos) in trdil, da so koronavirus izdelali v laboratoriju. Montagnier je umrl prejšnji teden, star 89 let. Ob njegovi smrti so se trditve o povezavah med HIV in cepljenjem še bolj razširile po spletu, a kot rečeno, nimajo nobene osnove.
Ne drži niti, da se je število novookuženih povečalo. Na svetu se je leta 2020 z virusom HIV na novo okužilo 1,5 milijona ljudi, kar je 31 odstotkov manj kot leta 2010. Morebitno lokalno povečanje števila okuženih bi lahko bilo povezano z epidemiološkimi ukrepi, saj je bil v letih 2020 in 2021 ponekod otežen dostop do testiranja za HIV, tako kot je bil otežen dostop do vseh drugih zdravstvenih storitev.
Nova različica virusa HIV
V začetku februarja je bila objavljena raziskava Univerze v Oxfordu o odkritju nove različice virusa HIV, imenovane ‘VB’ (ang. virulent subtipe B). Večino primerov so odkrili na Nizozemskem. Pacienti, okuženi z različico VB, so imeli v krvi 3,5- do 5,5-krat večjo količino virusa od okuženih z drugimi različicami, kar pomeni, da obstaja večja možnost, da okuženi prenese okužbo na druge. Ne glede na to se tudi ta različica virusa HIV prenaša enako kot prejšnje, to je s krvjo, spermo ali materinim mlekom, ne pa s slino oziroma ‘po zraku’.
HIV poškoduje imunski sistem, pri tej različici pa se to zgodi dvakrat hitreje, bolezen se torej razvije prej oziroma hitreje napreduje v težjo obliko. Toda študija je pokazala, da je zdravljenje okuženih z VB enako učinkovito kot pri ostalih. “Ker imamo učinkovita sodobna zdravila, ni razlogov za zaskrbljenost,” pravi glavni avtor raziskave, epidemiolog Chris Wymant. “Po začetku zdravljenja je imunski sistem oseb, okuženih z VB, okreval podobno kot pri okuženih z drugimi različicami.”
Kljub temu da je bila raziskava objavljena nedavno, pa se različica ni pojavila v zadnjem času, ampak verjetno že konec 80. oziroma začetek 90. let prejšnjega stoletja, največ ljudi pa naj bi se okužilo okrog leta 2010. Neodvisno od odkritja različice je konec januarja farmacevtsko podjetje Moderna sporočilo, da je začelo klinično testiranje cepiva proti HIV. V predklinični raziskavi je cepivo povzročilo “zaželen imunski odziv” pri 97 odstotkih sodelujočih. Cepivo je narejeno s tehnologijo mRNK, ki jo je Moderna izpopolnila z razvojem cepiva proti covidu.
Je nastanek omikrona povezan z aidsom?
Nove različice virusov se pogosto razvijejo pri ljudeh z imunskimi pomanjkljivostmi. Taki bolniki se namreč zaradi svojih osnovnih bolezni dolgo časa ne morejo otresti virusa. Virus tako pridobi čas za razmnoževanje, posledica tega pa je večja verjetnost za mutacije.
Različico omikron so najprej zaznali v Južni Afriki, ki je eno od žarišč epidemije aidsa. Znanstveniki zato sklepajo, da bi bila zaradi velikega deleža HIV pozitivnih Južna Afrika lahko idealno okolje za nastanek novih različic.
“Velika prisotnost virusa HIV v Južni Afriki je morda prispevala k nastanku različice omikron,” razlaga dr. Steven Kemp, z Univerze Cambridge. “Je pa pomembno poudariti, da aids ni edina bolezen, ki lahko povzroči oslabitev imunskega sistema in da tisti HIV pozitivni, ki jemljejo zdravila, okužbo s koronavirusom premagajo enako hitro kot zdravi.”
V Južni Afriki je HIV pozitivna skoraj petina ljudi, starih med 15 in 45 let. Med njimi jih okrog 70 odstotkov dobiva zdravila, ki podpirajo delovanje imunskega sistema. Ostali in tisti, ki še ne vedo, da so okuženi s HIV, pa bi lahko bili “rezervoar za nove mutacije”. Prav tam se je jeseni 2020 pojavila tudi “južnoafriška” različica, ki so jo pozneje poimenovali beta.
Da osem milijonov ljudi v podsaharski Afriki, ki imajo HIV, pa tega ne vedo ali se ne zdravijo, hkrati pa niso cepljeni proti covidu, “lahko postane tovarna novih različic koronavirusa za ves svet”, je že več mesecev pred pojavom omikrona opozarjal južnoafriški znanstvenik bioinformatik dr. Tulio Oliveira. Lani junija je namreč njegova ekipa zaznala pojav več kot 30 genetskih sprememb virusa SARS-CoV-2 pri zgolj eni Južnoafričanki z napredovanim nezdravljenim HIV. Mutacije, med njimi tudi take, ki bi se lahko izognile zaščiti cepiv, so v njenem telesu pojavljale v obdobju šestih mesecev.
Zdravniki in znanstveniki iz Južne Afrike z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da najbogatejše države sveta kopičijo tako cepiva kot zdravila in teste. Epidemiologi pa opozarjajo, da je prav neenakomerna porazdelitev cepiv proti covidu po svetu razlog za nastanek novih različic.
“Če (bogate) države afriškim ne bodo pomagale tako pri omejevanju aidsa kot covida, bo to spodkopalo trud za končanje pandemije po vsem svetu,” so zapisali južnoafriški znanstveniki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje