Menu Item
Zdravstveni tehnik odhaja v tujino, ker bo tam imel dela proste vikende, plača pa bo višja. Medicinska sestra zapušča poklic, ker so fizične obremenitve preprosto prevelike. Zdravstvo zapušča po 21 letih. To sta le dve zgodbi od res številnih zgodb o odhodu iz zdravstva. Akutno pomanjkanje kadra v zdravstveni negi je sicer trend, ki ga zaznavajo tudi na globalni ravni. Kljub pomanjkanju negovalnega kadra pa se podatki o številu nenadomeščenih odhodov in stanju po bolnišnicah ne beležijo na nacionalni ravni.
Za podatke o fluktuaciji kadrov zdravstvene nege smo prosili večino slovenskih bolnišnic in oba klinična centra, podatke pa smo prejeli le iz nekaterih. Od tistih, ki smo jih pridobili, izstopa Splošna bolnišnica Jesenice. Od marca 2020, ko se je začela epidemija, so tam ostali brez 54 zaposlenih v zdravstveni negi, ki jih nikakor ne morejo nadomestiti, saj se na ponavljajoče se razpise nihče ne prijavlja. Samo za primerjavo: v istem časovnem obdobju je odšlo sedem zdravnikov.
Glavna medicinska sestra urgentnega centra, specialističnih kirurških ambulant in enote za naročanje v SB Jesenice Nada Macura Višić pravi, da so pri njih razmere res alarmantne. Poudarja, da jim nihče od pristojnih ne more pomagati, ker kadra, ki bi se zaposlil, preprosto ni. “Kar zadeva organizacijo dela, je to tisti minimum od minimuma, ki je sploh možen in varen ob tem, da je veliko nadurnega dela in zelo malo prostih dni. Tako je to videti, dokler še lahko,” pravi. Številka manjkajočega kadra je še večja, če se prišteje še vse bolniške in porodniške odsotnosti, a to vseeno ni izgubljen kader, poudarja Macura Višić, ki upa, da se bodo ti zaposleni vrnili.
Na UKC Ljubljana imajo samo v letošnjem letu 71 nenadomeščenih zaposlenih v zdravstveni negi. V Splošni bolnišnici Celje ne morejo nadomestiti 18 zaposlenih, a zaradi vseh bolniških, porodniških in nenadomeščenih odhodov jim manjka skupno več kot 130 zaposlenih v negi. “V preteklosti smo odhode uspešno nadomeščali, zadnji dve leti pa je odhodov več, in zaradi pomanjkanja kadra zdravstvene nege na trgu dela nam ne uspe nadomestiti niti vseh odhodov, kaj šele dolgotrajnih odsotnosti, ki se nadomeščajo z zaposlitvami za določen čas,” so zapisali v celjski bolnišnici.
Saj ne vem a bi jamrala al kaj drugega rekla, ampak v hali za 26 je 46 postelj, niti 0,5 metra ni razmika, ko mi en pacient mojih let rece “a me date lahko zraven ene mamce, ki se manj dere, aja ne itak se povsod slisi”.
— Tanja (@tanjat_03) November 3, 2021
Iskanje zaposlitev tudi v trgovinah in tovarnah
Zgodbe o zapuščanju poklica so zgodbe ljudi, ki se zaradi boljših delovnih (ali plačnih) pogojev odločajo za delo v trgovinah, energetskih podjetjih in tovarnah v tujini. Eden takšnih je tudi zdravstveni tehnik Albert Beriša, ki bo sredi meseca nastopil novo delovno mesto v Avstriji. Tam bo za manj dela, s prostimi konci tedna in prazniki delal v proizvodnji, plača pa bo na koncu višja kot v bolnišnici. “Zadnji dan je bil zelo naporen, fizično in psihično, delal sem na intenzivni negi na oddelku. Tako da je bil to samo dodaten razlog, da sem bil prepričan o svoji odločitvi,” pove. Pravi, da poklica ne zapušča za vedno, ampak dokler ne bo diplomiral iz fizioterapije.
Ob slovesu razmišlja, da bi morali vodilni ustrezno ovrednotiti poklic, zagotoviti ustrezne delovne pogoje in povrniti perspektivo mladim zaposlenim. “Meni je ta poklic življenjski. Dejansko sem ga opravljal z veseljem, ni mi bilo težko iti v službo, imel sem tudi varno delovno mesto, res mi je žal. Življenje sicer vse nudi, ampak sam si pa tudi moraš kaj vzeti, kot pravijo. Resnično mi je žal, a moram gledati na svoje življenje, na boljše življenje, boljši jutri.”
“Izgorelost je glavni razlog za mojo odločitev. Oddelek je bil skoraj vedno poln, zasedenost vedno nad 90 odstotkov, plačilo pa ni bilo temu primerno. Nočne izmene, dnevne, vikendi, prazniki, dejansko za tisoč evrov. Vse do letos smo bili na oddelku brez klimatskih naprav, temperatura je dosegala tudi čez 30 stopinj Celzija, tam so bili bolniki po operaciji, interni bolniki, ki potrebujejo tudi primeren prostor,” opozarja mladi zdravstveni tehnik iz Maribora.
Odhaja po 21 letih v zdravstvu
Po 21 letih dela v zdravstvu bo z novim letom UKC Ljubljana zapustila medicinska sestra, ki želi ostati neimenovana. Preteklo leto je delala na covidnem oddelku, poklic pa zdaj popolnoma zapušča, čeprav s težkim srcem. “Ne potrebujemo milosti, ampak primerno ovrednotenje, ki si ga zaslužimo, in potem mogoče ne bodo kadri bežali v Hofer in Lidl,” poudarja in dodaja, da ni težava v denarju, ampak dejstvu, da je vse samoumevno ter da delajo veliko več, kot so plačani. Da so fizične obremenitve tako velike, da jih v nekem trenutku ne zmoreš več. Čeprav so sindikati in vlada dosegli dogovor o dvigu plač, pa poudarja, da – čeprav je to dober premik – svoje odločitve ne bo spremenila.
Priporočamo:
V petkovi oddaji N1 STUDIO je bila gostja vodja mariborske covidne intenzive dr. Alenka Strdin Košir. Zelo iskreno je govorila o stanju v bolnišnici ter stiskah zaposlenih in bolnikov, ki se zaradi covida borijo za življenje. Vzemite si čas za ogled, dr. Strdin Košir je oseba, ki ji je vredno prisluhniti.
“Težki delovni pogoji za mizerno plačo”
Monika Ažman iz Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije že dolgo opozarja na vedno večji problem slovenskega zdravstva, ki je med epidemijo eksplodiral, in pravi, da se število odhodov še ne umirja ter “da slabo kaže, čeprav je vsem vse jasno”. Ob tem opozarja, da so delovni pogoji težki, plače pa mizerne. “Dogovor za dvig plač je začetek, ampak te plače ne bodo visoke. Normalno bi bilo, da se plača zdravstvenih tehnikov začne pri 1.000 evrih. Nisem prepričana, da bo to zadržalo ljudi v poklicu.” Kljub temu pa je vpis na fakultete, po njenih besedah, še vedno dober, kar nam je potrdilo tudi ministrstvo za zdravje. Ob vsem tem pa zaposleni, ki še vedno vztrajajo v javnem zdravstvu, govorijo o težkih razmerah tudi za bolnike in pomanjkanju kakovosti nege.
“Pomembni ste”
Predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič pravi, da odhodi ne presenečajo. Prvi val epidemije je po njenih besedah razkril vse sistemske napake, na katere opozarjajo že dalj časa, a nikoli ni bilo denarja za ureditev tega področja. Kljub dogovoru o dvigu plač poudarja, da rešitve ne bodo prišle z danes na jutri, upa pa, da dogovor zaposlenim pošilja sporočilo: “Pomembni ste.” Vpis na fakultete se res da povečuje, a ne dovolj glede na število upokojevanj. Kar tretjina medicinskih sester se bo upokojila v naslednjih desetih letih.
Da med zaposlenimi opažajo vedno več izčrpanosti, potrjujejo tudi v celjski bolnišnici. “Epidemija covida-19 je razmere še poslabšala. Kader zdravstvene nege je moral v tem obdobju skozi številne organizacijske spremembe, zaradi katerih so bili zaposleni prerazporejeni na nova covidna delovišča, spreminjali so se urniki in dolžina trajanja dela, skoraj leto dni je bilo koriščenje prostih dni ali letnih dopustov omejeno na minimum, marsikdaj so urgentne zadeve posegle v dneve, ko bi morali biti zaposleni prosti.”
Ob vprašanju, ali bodo ob morebitni vnovični razglasitvi epidemije prosili za pomoč iz tujine, odgovarjajo, da nimajo vzvodov in povezav za to. Predsednica sindikata ob tem pojasnjuje, da bi bila takšna pomoč gotovo dobrodošla, a ob naraščajočem številu okužb v tujini tudi nerealna.
Bolnišnice opozarjajo, da izpad in pomanjkanje kadra, ki je med obvladovanjem epidemije posebej težko, povzročijo tudi kratkoročne in dolgoročne bolniške in porodniške dopuste ali odsotnosti zaradi karanten in drugih razlogov. V Splošni bolnišnici Nova Gorica imajo 17 nenadomeščenih zaposlitev med negovalnim kadrom, a dodajajo: “Glede na sprejet finančni načrt zavoda za leto 2021 imamo v zdravstveni negi 17 nenadomeščenih zaposlitev, vendar je treba pri tem vedeti, da čeprav imamo na področju zdravstvene nege 426 zaposlenih s sklenjenimi pogodbami o zaposlitvi za določen oziroma nedoločen čas, je število zaposlenih v zdravstveni negi, ki bi dnevno dejansko lahko opravljalo delo, v povprečju manjše kot 400. Vzrok so bolniške odsotnosti, porodniški dopusti, nega, starševsko varstvo, višja sila in karantene.”
