V ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru je v skrajno težkem zdravstvenem stanju mlajša ženska, ki je bila cepljena z vektorskim cepivom Janssen. Kot je prvi poročal portal MMC, je stara 20 let. Zvečer je vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović dejala, da je po njenem osebnem mnenju smotrno omenjeno cepivo začasno umakniti, dokler se situacije ne analizira.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so bolnico v urgentni ambulanti nevrološke klinike sprejeli v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah. Kljub naporom se stanje bolnice ni izboljšalo.
Trenutno je hospitalizirana v enoti intenzivne terapije v skrajno težkem zdravstvenem stanju.
Zaradi časovnega sosledja s cepljenjem s cepivom Janssen je UKC Ljubljana primer te bolnice prijavil Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) kot primer možnega stranskega učinka po cepljenju, za kar v UKC Ljubljana ocenjujejo, da obstajala utemeljen sum. Končne potrditve, da bolnica umira zaradi cepljenja, še ni.
Beović osebno za začasen umik cepiva Janssen
Zapleti po cepljenju s cepivom Janssen so izjemno redki, pravi vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. V strokovni literaturi je zabeležen en tak primer resnih zapletov po cepljenju na sto tisoč cepljenj. Beović je poudarila, da so zapleti po cepljenju z vektorskim cepivom Janssen redkejši kot po cepljenju z AstraZeneca. “Statistika v medicini ne pove nič posamezniku, ki se mu tak zaplet zgodi. Dogodek nas je vse zelo prizadel,” je za N1 dejala Beović.
Kasneje je za POP TV povedala, da bi lahko strokovna skupina za cepljenje že danes zvečer obravnavala sum na zaplet po cepljenju z vektorskim cepivom. “Moje osebno mnenje pa je, da je pametno, da se cepivo ta hip umakne, potem pa situacijo analizira in cepljenje morda v določenih skupinah nadaljuje,” je dodala.
Minister za zdravje Janez Poklukar je navedel, da bo na odgovore na vprašanja o zapletu moral odgovoriti Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki spremlja zaplete po cepljenju.
S cepljenjem povezana tudi smrt Slovenke v Bruslju
Po podatkih nevrološke klinike UKC Ljubljana gre za drugi resni zaplet, povezan z aplikacijo cepiva proti covidu-19. Oba sta bila pri ženskah, mlajših od 50 let, cepljenih z vektorskim cepivom. Pri prvi bolnici se je zdravljenje zapleta končalo uspešno. Beovićeva je sicer dejala, da pri cepljenju z AstraZeneco prišlo do resnega zapleta, a je bilo zdravljenje uspešno, saj je bil odkrit pravočasno.
Maja je po cepljenju z Janssenom v Bruslju umrla mlajša slovenska državljanka žena diplomata. V tem primeru je prišlo do smrti zaradi tromboze v povezavi z nizko vrednostjo trombocitov.
Iz poročila NIJZ o spremljanju neželenih učinkov po cepljenju proti covid-19 v Sloveniji, ki je bilo objavljeno 15. septembra, je razvidno, da so od začetka cepljenja do vključno 12.9.2021 na NIJZ prejeli tri prijave po cepljenju s cepivom Janssen, ki so vsebovale neželen dogodek, ki se klasificira kot resen (0,8 odstotkov glede na vse posredovane prijave). Med njimi je tudi možganska kap, zaradi katere je bila potrebna hospitalizacija. Poročilo dodaja, da je primer v fazi zbiranja podatkov.
Po cepljenju z vektorskimi cepivi proti covidu-19 lahko pride do krvnih strdkov (tromboz), vendar gre za zelo redek zaplet, ki nastopi le pri 1 osebi na 100.000 cepljenih (0,001 odstotka), izhaja iz spletne strani NIJZ. Za primerjavo: pri ljudeh, ki se zaradi covida-19 zdravijo v bolnišnici, krvne strdke zabeležijo v povprečju pri 14 odstotkih bolnikov.
NIJZ opozarja, da je ključno zaplete po cepljenju hitro prepoznati, saj jih je le tako mogoče učinkovito zdraviti. Cepljenim svetuje, da če od 5 do 28 dni po cepljenju s cepivom AstraZeneca ali Johnson in Johnson zaznajo simptome, kot so močan in vztrajen glavobol, zamegljen vid, hude bolečine v trebuhu, otekanje ene noge, zasoplost ali bolečine v prsih, takoj poiščejo zdravniško pomoč. Ob hitri in pravilni diagnozi ter ustreznem zdravljenju je prognoza dobra, izhaja iz spletne strani.
