Menu Item
Porodnice, ki so ob sprejemu v porodnišnico pozitivne na koronavirus, so pogosto prisiljene rojevati brez podpore partnerja, saj naj bi tako zmanjšali možnost prenosa okužbe. Nekatere porodnišnice so se kljub temu odločile za drugačen pristop in izkušnje so zaenkrat dobre. Mednarodna zveza babic je medtem opozorila na kršenje pravic porodnic in novorojenčkov med epidemijo koronavirusne bolezni.
Protikoronski ukrepi so posegli tudi na področje porodov. Posebno strogi ukrepi veljajo za porodnice, ki so v času poroda pozitivne na koronavirus. Takšen režim, ki še vedno velja tudi v ljubljanski in mariborski porodnišnici, naj bi preprečeval morebitno širjenje okužbe, a so se nekatere porodnišnice vendarle odločile za mamam in otrokom prijaznejši pristop.
Mednarodna zveza babic (ICM) je že ob pojavu novega koronavirusa opozorila, da nekateri “neprimerni protokoli ne temeljijo na trenutnih uglednih študijah in škodujejo ženskam in njihovim dojenčkom”. V slovenskem Združenju za informiranje, svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva pa ugotavljajo, da so izredne razmere med pandemijo pokazale “zavzetost zdravstvenih strokovnjakov pri skrbi za ženske in otroke, glede upoštevanja potreb porodnice pa je bil storjen korak nazaj”.
Covid pozitivne porodnice pogosto rojevajo same
“Če bi bil to moj prvi porod, bi me bilo zagotovo strah,” pravi Špela, ki je konec januarja v ljubljanski porodnišnici rodila drugič. Ob prihodu v porodnišnico je imela veljaven pozitiven rezultat testa. “Zbolela sem že dva tedna pred porodom, a sem potrebovala nekaj dni, da sem prišla do zdravnice, in še nekaj dni, da sem dobila termin za testiranje. Ob porodu nisem imela več simptomov, a ker se šteje čas od testa, ne od začetka simptomov, je veljalo, da sem pozitivna in temu je bil prilagojen tudi potek poroda.”
Špela je tako rojevala v izolacijski sobi, kjer je bila prisotna samo babica, ki je bila v polni zaščitni opremi (tako imenovanem skafandru), zaradi česar je bila otežena njuna komunikacija. Nositi je morala masko, ki otežuje predihavanje intenzivnih popadkov, ob čemer se je spraševala, kakšen je njen namen, saj je bila vendar babica povsem zaščitena. Partner je ni smel spremljati ob porodu, čeprav sta si to želela oba. “Težko razumem, zakaj bi bila njegova prisotnost lahko problem, saj bi nosil masko in tudi zaščitno opremo, če bi bilo treba,” pravi Špela.
“Moj prvi porod je bil zelo lep in miren. Tokrat mi je bilo tudi fizično težje, denimo pri iztisu, čeprav otroček ni bil nič večji kot prvič. Verjamem, da predvsem zaradi stresa in tudi slabše fizične kondicije, saj smo tako rekoč vse leto preživeli zaprti doma,” dodaja sogovornica.
“Želim pozabiti na to izkušnjo”
Tudi za zdrave porodnice so v zadnjem letu v ljubljanski porodnišnici veljali nekateri zaščitni ukrepi, med njimi ta, da je smel biti spremljevalec z njimi samo v aktivni fazi poroda, kar glede na izkušnje sogovornic običajno pomeni od ene do nekaj ur.
Barbara, ki je marca letos rodila prvič, tako pripoveduje, da je moža lahko poklicala šele ob koncu poroda. “Porod je trajal 18 ur, mož pa je smel biti z mano le zadnje štiri ure. Zelo sem si želela, da bi bil lahko ves čas tam, saj je bilo zelo naporno in ves ta čas sem bila sama. Ko je prišel, sem videla, kako pomembna je njegova prisotnost za porodni proces. Zakaj je v porodnišnici takšna omejitev, mi nihče ni razložil.” Razen, seveda, da je tako zaradi korone.
“Zdrave ženske za spontan porod potrebujejo okoliščine, ki omogočajo prosto gibanje, različne položaje, uživanje tekočine in lahke hrane, mir, podporo in seveda strokovno spremljanje. Potrebujejo možnosti, da izberejo, kako, kje in s kom bodo rodile – zagotavljanje tega je pri nas še vedno v razvoju.”
Irena Šimnovec in dr. Zalka Drglin, Združenje za informiranje, svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva Naravni začetki
Posebej slabo izkušnjo je imela sogovornica D., ki zato tudi ne želi biti imenovana. Aprila je v Ljubljani rodila svojega drugega otroka. “Počutila sem se zelo zapuščeno. Ker želijo omejiti stike z zdravnikom anesteziologom, bi partner lahko prišel šele po tem, ko bi mi vstavili epiduralno. A zdravnik je bil zaseden, jaz pa sem čutila, da je že čas za iztis. Partner je tako zamudil rojstvo otroka, jaz pa sem bila prikrajšana za njegovo prisotnost in podporo, ki bi mi ob nesočutnem osebju zagotovo olajšala porod. Bila je kratka, a zelo intenzivna izkušnja, na katero želim čim prej pozabiti. Podoživljam jo v nočnih morah.”
Z današnjim dnem v Ljubljani sproščajo nekatere ukrepe
V ljubljanski porodnišnici bodo imele zdrave porodnice od danes naprej spet lahko ob sebi spremljevalca ves čas poroda. Spremljevalec bo ob tem moral izpolnjevati enega od tako imenovanih PCT pogojev, v nasprotnem bo še vedno veljala omejitev na aktivno fazo. S tem želijo, kot so zapisali v porodnišnici, zmanjšati tveganje za prenos okužbe. Korist, ki izhaja iz zmanjšanega tveganja, je po njihovi oceni “neprimerno večja” od teže posledic neprisotnosti spremljevalca ob porodu.
V UKC Maribor ter v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj prav tako dovoljujejo prisotnost zdravega spremljevalca vse od sprejema porodnice do odpusta mamice z novorojenčkom na oddelek. V postojnski porodnišnici je partner lahko prisoten ves čas poroda, z mamico in otrokom pa lahko ostane tudi na oddelku, vendar brez vmesnih izhodov iz bolnišnice. V Splošni bolnišnici (SB) Jesenice od konca aprila dovoljujejo tudi drugega (zdravega) spremljevalca, ki je običajno doula.
Kdo določa ukrepe?
Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so nam posredovali dokument, v katerem je Razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo in porodništvo marca 2020 predlagal dva sklepa: prvič, naj vsaka porodnišnica izdela pot obravnave nosečnic/porodnic/otročnic, ki so okužene oziroma pri njih sumijo na okužbo s koronavirusom, ter drugič, naj posamezna porodnišnica organizira izolacijsko porodno sobo in izolacijsko sobo na oddelkih. To naj bi bilo edino navodilo glede uvajanja protikoronskih ukrepov v porodnišnicah, za vse ostalo naj bi bile pristojne porodnišnice same, natančneje njihove komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO).
“Prisotnost partnerja poveča možnost okužbe”
Nadzorna sestra porodnega bloka v ljubljanski porodnišnici Tatjana Drolc pojasnjuje, da jih je kmalu po začetku epidemije streznil dogodek, ko je v porodno sobo prišla porodnica, ki je bila okužena, a tega še ni vedela. “Na srečo nas je poklicala po odhodu domov in povedala za okužbo. Celoten turnus je šel v karanteno, tri sestre so bile takoj pozitivne.” Tudi sicer so v ljubljanski porodnišnici v zadnjem letu spremljali največ covid pozitivnih porodnic iz vse države, zaradi česar vztrajajo pri strogih ukrepih.
Na vprašanje, zakaj covid pozitivne porodnice partner ne sme spremljati pri porodu, čeprav je večina osebja bolezen že prebolela ali pa bila cepljena, sogovornica odgovarja: “Obstaja verjetnost, da je partner prav tako pozitiven, porodne sobe pa so relativno majhne. Že tako je večja možnost okužbe, saj zaščita, ki jo uporabljamo, lahko popusti. Če sta dva okužena, je možnost prenosa še večja.”
“Ne rečem, da včasih tudi kdo ne zamudi poroda. To je nepredvidljiv proces.”
Nadzorna sestra porodnega bloka v ljubljanski porodnišnici Tatjana Drolc
V postojnski porodnišnici in v Splošni bolnišnici Jesenice medtem dovoljujejo prisotnost partnerja v porodni sobi tudi, ko je porodnica pozitivna na koronavirus.
V Postojni in na Jesenicah drugačen pristop
Direktor postojnske porodnišnice Aleksander Merlo pravi, da so jim takšno “demokratično” ureditev omogočili ukrepi, ki so jih sprejeli že ob začetku epidemije. Ginekološki oddelek so razmejili z dvojnimi vrati, tako da imajo potencialno okužene bolnice tudi ločen vhod. Kupili so posebno napravo, s katero takoj po izpraznitvi sobo sterilizirajo z UV-tehnologijo. “Imeli smo nekaj okuženih nosečnic, ki pa so bile asimptomatske in so rodile brez posebnosti,” pravi Merlo. Osebje je večinoma cepljeno, zaradi česar je zdaj že precej lažje.
Podobno je na Jesenicah. “Ker predvidevamo, da porodnica in partner živita v istem gospodinjstvu, partnerjem ne jemljemo brisa ob prihodu v porodnišnico. Hitri antigenski test vzamemo le drugemu spremljevalcu, in če je ta pozitiven, opravimo še hitri PCR-test. Če je tudi ta pozitiven, drugi spremljevalec ne more biti pri porodu,” opisuje vodja babiškega tima v SB Jesenice Silvija Kovačič. Porodnica v porodni sobi ne nosi maske, imeti jo mora le partner. Tudi po porodu je otrok ves čas pri mami. Tudi če je ta covid pozitivna, spodbujajo dojenje, saj otrok prek materinega mleka dobi protitelesa.
“Spomnim se, kako je na začetku epidemije porodnica planila v jok, ko je videla zdravnika porodničarja in babico v skafandru. Takrat je bilo hudo. Zdaj so ženske že bolj pripravljene na takšen scenarij.”
Vodja babiškega tima v SB Jesenice Silvija Kovačič
Na vprašanje, kako protikoronski ukrepi in omejevanje prisotnosti partnerja pri porodu vplivajo na porodnice, Silvija Kovačič odgovarja: “Videla sem obe plati. Za nekatere ženske je prisotnost partnerja zelo pomembna, za druge je lahko celo breme. Včasih se osredotočajo bolj nanj kot nase, in za te ženske je olajšanje, da so same. Res pa je, da moramo biti takrat babice še bolj ’zraven’.”
Problem seveda nastopi takrat, ko ženska nima pravice do izbire in je prisiljena biti sama.
Marsikatera ženska prestrašena in žalostna
V Združenju za informiranje, svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva, ki ga vodita Irena Šimnovec in dr. Zalka Drglin, so med novembrom 2020 in januarjem 2021 izvedli raziskavo o izkušnjah s porodno oskrbo med pandemijo koronavirusne bolezni. Pri več kot polovici tistih anketirank, ki so poročale, da so si želele navzočnosti partnerja, je bil ta z njimi manj časa, kot bi ga potrebovale. Pogosto so bili partnerji ob ženski le v aktivni porodni dobi. Le pri dobri četrtini žensk je bil spremljevalec prisoten tako dolgo, kot si je porodnica želela.
“V slovenskih porodnišnicah ena babica skrbi za več porodnic hkrati. Spremljevalec ali spremljevalka po izbiri ženske, navadno partner in/ali doula, sta tako še bolj pomemben vir čustvene podpore in praktične pomoči. Ženske, ki so povedale, da so si ob porodu želele ob sebi partnerja, pa tega niso mogle uresničiti, so poročale, da so se počutile prikrajšane, med porodom so bile krajši ali daljši čas same, pa jim to ni ustrezalo, marsikatera je bila prestrašena, žalostna in prizadeta,” opozarjata sogovornici. Ena od vprašanih je tako zapisala: “Res sem se bala vsega, vsak popadek me je zelo bolel, bila sem negotova, nisem verjela vase. Nočem še kdaj doživeti česa podobnega.”
Nekatere ženske, ki prej tega niso načrtovale, so se odločile za porod doma, saj so menile, da bodo tako varnejše. Vendar pa je epidemija odnesla tudi to možnost.
Korak nazaj pri upoštevanju potreb porodnic
“Vsakršno oženje že zagotovljenih izbir ali preprečevanje njihovega uresničevanja v obporodni skrbi – na primer zaradi izrednih razmer – mora biti resnično nujno, primerno sorazmerno in časovno omejeno. Izredne razmere med pandemijo so pokazale zavzetost zdravstvenih strokovnjakov pri skrbi za ženske in otroke, glede upoštevanja potreb porodnice pa je bil storjen korak nazaj. Razumno je pričakovati, da po prvih hitrih in nujnih ukrepih v negotovih in dotlej neznanih okoliščinah te ponovno pregledamo tudi z vidika potreb porodnic in jih temu ustrezno prilagodimo. V prihodnje pričakujemo, da oblikovalci ukrepov k sodelovanju povabijo tiste, ki jih ti najbolj zadevajo. Odločanje naj ne poteka v imenu žensk, pač pa skupaj z ženskami,” sta odločeni Irena Šimnovec in dr. Zalka Drglin.
Tudi v Mednarodni zvezi babic (ICM) so že ob lanskem pojavu novega koronavirusa opozorili, da jih “skrbi kršenje pravic žensk, njihovih dojenčkov in babic, ki se dogajajo zaradi uvedbe v mnogih državah neprimernih protokolov za vodenje nosečnosti, poroda in poporodne oskrbe, ki so odgovor na pandemijo covida-19”. Med problematične protokole štejejo tudi omejevanje spremstva med porodom, saj “stalna podpora porodnega partnerja poveča število spontanih vaginalnih porodov, skrajša porod in zmanjša število carskih rezov ter drugih medicinskih posegov”.
