36-letni zdravnici Lisi-Marii Kellermayr so zanikovalci obstoja koronavirusa in nasprotniki protikoronskih ukrepov grozili več mesecev. Prejšnji petek jo je policija našla mrtvo v njeni ordinaciji. Državno tožilstvo iz Welsa v Zgornji Avstriji obdukcije sprva ni odredilo, nato pa si je, najbrž tudi po pritisku javnosti, premislilo in dokončno potrdilo, da je šlo za samomor.
V večini avstrijskih medijih obstaja nenapisano pravilo, da se o samomorih ne poroča. Za to naj bi, po njihovem, obstajal dober razlog: vsaka omemba samomora v novicah slabo vpliva na tiste, ki so k temu nagnjeni. In to pravilo se pri naših severnih sosedih “krši” redko. Primer zdravnice Lise-Marie Kellermayr iz Zgornje Avstrije, ki je ta teden stresel in pretresel ne le laično, temveč dodobra tudi politično in strokovno javnost in v temeljih zamajal zaupanje v policijo in tožilstvo, je takšna izjema.
Sovraštvo, strah in občutek, da ostaneš sam
Njen glas je bil jasen, njeno izražanje odločno in razumljivo. Govorila je hitro in pogosto s kančkom humorja. Bila je polna energije. Za Kellermayr medicina ni bila le služba, temveč poslanstvo. Blestela je že v času študija družinske medicine, ki si ga je financirala sama z delom v klicnem centru.
Ko je zdravniško združenje iskalo prostovoljce, ki bi skrbeli za prvi val okuženih, je nemudoma stopila v prve vrste urgentnih služb in tam ostala več mesecev. “Samski, brez družinskih in drugih obveznosti bi morali biti prvi na bojni črti z virusom”, je dejala takrat.
Rešila je veliko življenj in pri delu s pacienti opazila, da zdravilo za astmo Budezonid preprečuje hude oblike bolezni po okužbi s koronavirusom. To odkritje jo je izstrelilo iz anonimnosti. Mediji so jo odtlej za mnenja o novem virusu in vsem, kar je sodilo poleg, spraševali vse pogosteje. Odkrito se je zavzela za cepljenje in za to, da se spoštujejo pravila, ki jih priporoča stroka v boju proti virusu.
Najbolj odločno novembra lani, v času največjih protikoronskih demonstracij v Avstriji, ko je z zapisom na Twitterju kritizirala skupino več sto protestnikov, ki so takrat demonstrirali proti vladnim protikoronskim ukrepom pred bolnišnico v Welsu in blokirali zasilni izhod urgence, kjer je delala. To je bila točka preloma. Od tistega trenutka dalje je bila deležna množičnega terorja.
Kellermayr je grožnje s smrtjo prejemala že pred tem, a so bile od novembra dalje vse pogostejše, bolj brutalne in konkretne. Da bi obvarovala sebe, zaposlene in svoje paciente, je zasebno ordinacijo družinske medicine v Seewalchnu pri Attersee-ju opremila z varnostnim sistemom in najela varnostnika, ki je med naključnimi pregledi ljudem, ki so se izdajali za paciente, večkrat zaplenil hladno orožje – žepne nože.
Za varovanje je po lastnih besedah porabila več kot sto tisoč evrov. Ob tem je izjavila, “da bi bilo ceneje zapreti ordinacijo in odleteti v južne kraje”. Da bi ponazorila resnost groženj in poplavo sovraštva do nje, je del zapisov, kjer se je omenjal “pokol s šibrovko, brutalni pretep, vezanje in mučenje v kleti, smrtonosna doza cepiva”, objavila tudi javno.
Parlamentarka in predsednica liberalne stranke Neos, Beate Meinl-Reisinger je v komentarju pod zapisom Kellermayr zapisala: “Kaj lahko storimo?”. Mnogi drugi so se spraševali, kje so organi pregona: “Draga policija Zgornje Avstrije, kaj za vraga se tukaj dogaja”.
Življenje zdravnice Kellermayr se je spremenilo v nočno moro. Kot je povedala v podkastu za enega od spletnih medijev, sedem mesecev ni poznala druge poti, kot stanovanje-služba. “Po nakupih grem le vsake tri tedne, ob različnih dnevih, urah in vsakič v drugo trgovino”, je obupana izjavila novinarju. Ker se tudi v stanovanju ni več počutila varno, je nazadnje živela v pripravljalni sobi svoje ordinacije. Zaradi groženj, ki niso pojenjale, je vrata ordinacije 13. julija, dva tedna pred samomorom, tudi dokončno zaprla.
Kritike na račun policije
Ker so grožnje trajale vse do konca – neki moški iz Bavarske je še pred dnevi Kellermayr na Twitterju sporočil, da jo bodo “odvlekli pred ljudsko sodišče” – očitki na račun dela policije in tožilstva niso izostali. Mlada zdravnica je policiji v Zgornji Avstriji grožnje prijavila že konec lanskega leta, a ji kasneje očitala, da za razrešitev njene situacije ni storila dovolj in da je pri poslabšanju njenega primera odigrala nezanemarljivo vlogo.
Tiskovni predstavnik policije je na primer novembrsko izjavo Kellermayr o protestnikih, ki da blokirajo zasilni izhod bolnišnice v Welsu, označil za laž, čeprav so posnetki na družbenih omrežjih kazali nasprotno. To je bil, tako Kellermayr, jasen signal radikalnim aktivistom, da lahko napade nanjo le še stopnjujejo.
Na policiji so ji večkrat svetovali, naj o koroni ne razpravlja več tako pogosto in naj “ne sili v medije”, saj da je to kontraproduktivno. Kot je trdila še pred smrtjo, so ji na policiji kot obliko varovanja “ponudili” le občasno patruljiranje.
Na policiji te dni trdijo drugače – da so zanjo od novembra dalje “intenzivno skrbeli.” Dvome v ustrezno delo policije je zasejalo še eno dejstvo. Policija je namreč junija sporočila, da moškega, ki ji je grozil s pokolom v ordinaciji, ni mogla izslediti, ker da so njegova sporočila prihajala iz t.i. “darkneta”. Tako strokovnjak za informatiko, ki je Kellermayr na Twitterju ponudil pomoč, kot tudi dva redaktorja znanega avstrijskega časnika, so sami v šestih urah na internetu odkrili sledi, ki so pripeljale do neonacista z območja Berlina.
Enako so razkrinkali moškega z Bavarske, ki je zdravnici grozil z “ljudskim sodiščem”. Ker je v obeh primerih šlo za osumljenca iz Nemčije, je avstrijsko tožilstvo preiskavo ustavilo. Preiskava vseh ostalih groženj pod oznako “neznani storilci” še poteka, a o njej za zdaj ni (neuradno) znanega ničesar.
Primer Kellermayr še zdaleč ni edini. Ko so dunajskega infektologa Christopha Wenischa ob začetku akcije cepljenja na Dunaju zanikovalci koronavirusa zabodli v telo, kasneje pa mu v pismu zagrozili, da mu bodo odsekali glavo, policija storilcev ni izsledila, državno tožilstvo v Korneuburgu pa je nadaljnjo preiskavo ustavilo, ker da “ni bilo mogoče dokazati kaznivega dejanja”.
Odpoved pomoči po celotni verigi
Kellermayr se je pred tragičnim dogodkom za pomoč večkrat obrnila tako na matično zdravniško zbornico, lokalne politike in parlamentarne stranke. “Vsi so se strinjali, da je situacija grozljiva, a nihče ni storil ničesar,” je dejala v enem od intervjujev. Zvezni urad za zaščito ustave je januarja opozoril na ogroženost zdravstvenega osebja, a je svarilo o(b)stalo na deklarativni ravni.
Pod vprašajem je bila večkrat podpora celo iz lastnih zdravniških vrst. Ko je Lisa-Maria Kellermayr konec junija napovedala zaprtje svoje ordinacije, ji je predsednik zgornjeavstrijske zdravniške zbornice Johannes Steinhart namreč povedal naslednje: “Zavedam se, da se moraš braniti, drugo vprašanje pa je, ali se moraš vsakič znova oglasiti.”
Ob tem se je za zaprtimi vrati šušljalo, da je psihično nestabilna. Po poročanju medijev je bila pred dvema tednoma sprejeta v psihiatrično ustanovo. Tam so jo po enem dnevu izpustili – teoretično bi jo lahko zaradi domnevne nevarnosti samopoškodovanja tudi zadržali. A je niso.
Kot so te dni potrdili na državnem tožilstvu, so našli tri poslovilna pisma – vsebine niso želeli komentirati. Po neuradnih informacijah naj bi Kellermayr dve izmed njih naslovila na policijo in Zdravniško zbornico dežele Zgornje Avstrije. V obeh naj bi bila ostra do njunega (ne)ukrepanja.
Da so ukrepali premalo, predvsem pa, da ima v primeru smrti zdravnice krvave roke, je te dni tiskovnega predstavnika policije v Zgornji Avstriji Davida Furtnerja kritiziral eden od uporabnikov Twitterja. Furnter je odreagiral nemudoma – in preko odvetnika zagrozil s tožbo in zahtevkom za plačilo odvetniških storitev v višini tisoč evrov, če tvita nemudoma ne izbriše.
Notranji minister Gerhard Karner iz vladajoče ljudske stranke medtem brani svoje policiste z besedami, da je “splošno zmerjanje policijskega dela neprimerno in nedopustno”.
Obsodbe nasilja in sprevrženost ekstremistov
Smrt Lise-Marie Kellermayr je Avstrijo zavila v črnino. V začetku tedna je morje sveč preplavilo trg Svetega Štefana. Njej v spomin so se oglasili zvonovi katedrale. Predsednik Alexander Van der Bellen in kancler Karl Nehammer sta pozvala h koncu ustrahovanja: “Sovraštvo in nestrpnost nimata mesta v Avstriji.”
Bolj konkretni so pri obsodbi dela pristojnih bili drugi. Vodja poslanskega kluba Zelenih, Sigrid Maurer, je povedala, da je bila na delu desna mafija. “Naravnost šokantno je, kako malo podpore je prejela gospa Kellermayr. Imam občutek, da policija Zgornje Avstrije ni imela pripravljenosti za pregon primera.”
Enako kritičen je bil poslanec Felix Eypeltauer iz stranke Neos, kjer že zahtevajo parlamentarno preiskavo: “Izjave policije so naravnost neverjetne. V tem primeru policija ni prepoznala naloge varovanja in preprečevanja groženj.” Nekdanji vodja spletnega medija Zackzack, Thomas Walach, pa je zaradi suma zlorabe pooblastil že vložil kazensko ovadbo zoper organe pregona v Welsu.
Smrt Lise-Marie Kellermayr ni povzročila obžalovanja povsod. V klepetih pretežno skrajnih desničarskih skupin v aplikaciji Telegram že več dni prevladuje navdušenje ter zlobno veselje.
“Zdaj ne more nikomur več škodovati,” je zapisal eden od anonimnih uporabnikov. Posmrtni sovražni govor proti zdravnici pa ne poteka zgolj na spletu. V soboto je govornik na demonstracijah proti cepljenju na Dunaju izkoristil njen samomor celo za svojo protiznanstveno propagando.
Če kadarkoli čutite, da ste v hudi duševni stiski, ali če imate samomorilne misli, se po pomoč obrnite na številke in kontakte, ki so navedeni na tej povezavi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
