Na današnji dan pred tremi leti smo v Sloveniji razglasili epidemijo covida-19. V naslednjih mesecih in letih je vlada sprejela številne ukrepe, da bi zajezili epidemijo. Nekateri med njimi pa so bili tudi takšni, da so med ljudmi povzročili neodobravanje in celo posmeh. Se še spomnite denimo rogljička za 800 evrov in prleškega sendviča, policijske ure ter omejitev pri nakupovanju spodnjega perila in nogavic?
V začetku leta 2020 je evropske države zajel val okužb z novim virusom, ki se je na staro celino razširil iz Kitajske. V Sloveniji smo prvo okužbo z novim koronavirusom potrdili šele 4. marca, in sicer pri potniku, ki se je s potovanja po Maroku vrnil skozi Italijo. Le nekaj dni pozneje je italijanska vlada 16 milijonov prebivalcev Lombardije zaprla v karanteno.
Teden dni po prvi potrjeni okužbi, 12. marca, smo v Sloveniji potrdili že 96 okužb, odhajajoča vlada Marjana Šarca pa je razglasila epidemijo. Življenje v državi se je ustavilo: zaprli so se vrtci in šole, ustavil se je javni potniški promet, vrata so med drugim zaprli kulturne ustanove, gostinski lokali in prodajalne, ki so prodajale nenujno blago. Čeprav so 1. junija Slovenijo v znak zmage nad virusom preletela letala slovenske in ameriške vojske, smo z virusom ‘plesali’ še naslednji dve leti.
Da bi zaustavila širjenje virusa, je vlada Janeza Janše od nastopa svojega mandata sprejela vrsto ukrepov. Nekateri med njimi pa so bili tudi takšni, da so v javnosti naleteli na neodobravanje in celo na posmeh. Nekateri od takšnih ukrepov so sicer veljali zgolj zelo kratek čas, nekateri so se tudi izjemno hitro spreminjali. Pobrskali smo po spominu.
Po nakupih le v rokavicah
Eden prvih odlokov, ki ga je vlada sprejela marca leta 2020, je zapovedoval obvezno nošenje rokavic pri nakupovanju v trgovinah. Po treh tednih je vlada odlok spremenila, namesto rokavic pa je takratna državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant priporočila razkuževanje pred vstopom v trgovino.
Starejši v trgovine le ob določenih urah
Eden od ukrepov je urejal nakupovanje v trgovinah za ranljive skupine. Starejši od 65 let, invalidi in nosečnice so lahko nekaj tednov nakupovali le med 8. in 10. uro zjutraj ter zadnjo uro pred zaprtjem trgovin. Vlada je želela s tem ranljive ločiti od ostalih kupcev, ukrep pa pri ljudeh ni naletel na odobravanje. Prav tako so zaradi epidemije takrat trgovine ob nedeljah ostale zaprte.
Maske smo morali nositi tudi na prostem
Konec leta 2020 (od sredine oktobra do sredine decembra) je bilo nošenje mask obvezno tudi na prostem. Izjema so bile le športne dejavnosti, pod pogojem, da smo lahko pri tem zagotovili medosebno razdaljo. Državna sekretarka Tina Bregant je oktobra na vprašanje, ali je treba masko nositi tudi med sprehodom po Ljubljanskem barju, odgovorila, da je treba, ker je to smotrno. Na vprašanje, ali je zaradi druženja na prostem že nastalo kakšno novo žarišče, pa je odgovorila: “Teh žarišč je več, mislim, da jih ljudje dobro poznajo. To so bila razna druženja, od rojstnodnevnih zabav do žal tudi pogrebov, ki so se slabo končali za kakšnega od udeležencev.”
Osemsto evrov za rogljiček v Kranju, kazen tudi za burek na stopnicah cerkve
Veliko razburjenje javnosti pa je jeseni 2020 povzročila 800 evrov visoka kazen, ki jo je v Kranju prejel par, ko se je z otrokom sprehajal po mestu. Vladni odlok je takrat zapovedoval obvezno nošenje zaščitnih mask na prostem, sprehajalca pa sta med sprehodom jedla rogljiček, kar je zmotilo inšpektorje. Zdravstveni inšpektorat je pojasnil, da je uživanje hrane in pijače na prostem dopustno le, če se ob tem ustavimo in vzdržujemo varno medosebno razdaljo.
Čez nekaj dni je kazen v Ljubljani doletela tudi enega od dostavljalcev hrane, ki naj bi skušal na stopnicah Frančiškanske cerkve pojesti burek. Policija je sicer te navedbe zanikala in sporočila, da je dostavljalec prejel kazen, ker ni nosil maske, ne pa zaradi bureka.
Občinske meje in omejitev gibanja ponoči
Med prvim valom epidemije, marca 2020, je Janševa vlada za krajši čas uvedla tudi prepoved gibanja zunaj občine prebivališča. Med drugim valom epidemije (oktobra tega leta) je vlada znova uvedla prepoved prehajanja med regijami in občinami ter prepoved gibanja med 21. in 6. uro. Ta ukrep, za katerega se je v javnosti bolj uveljavil izraz policijska ura, vladni predstavniki pa so to poimenovanje strogo zavračali, je v Sloveniji veljal od 21. oktobra 2020 do 12. aprila 2021, skupaj torej kar 174 dni.
Več mesecev brez revij in časopisov pri frizerjih
V restavracijah, gostinskih lokalih, frizerskih in kozmetičnih salonih pa v prvem letu epidemije več mesecev ni bilo mogoče brati oziroma listati časopisov in revij. Kot so takrat pojasnjevali pristojni, bi se lahko zaradi tega okužbe širile hitreje, čeprav so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjevali, da je okužba na tak način malo verjetna. NIJZ je celo svetoval, da bi časopis pustili “odležati” tri ure, preden bi ga lahko brala naslednja stranka. Novinarji časopisnih hiš so takrat opozarjali, da je ta ukrep nesorazmeren.
Za božič in novo leto smo se lahko družili
Decembra 2020, med drugim valom epidemij, so še vedno veljale omejitve pri prehajanju regijskih meja in omejitev nočnega gibanja. Pred bližajočimi se prazniki pa je virus “izginil”; vlada je za božič in novo leto malo omilila pogoje: občinske meje so v prazničnih dneh padle, omejitev gibanja ponoči pa je ostala. V prazničnih dneh je bilo dovoljeno druženje največ šestih odraslih oseb iz dveh gospodinjstev. Že prvega januarja 2021 pa je bilo gibanje spet omejeno na občino prebivanja.
Ko v Prekmurju niso mogli kupiti nogavic in spodnjega perila
Za precej slabe volje je poskrbelo vladno spremljanje okužb po statističnih regijah. Ti podatki so bili namreč ključni pri tem, v kateri regiji so lahko odprti lokali, pa tudi kje lahko na primer prodajajo spodnje perilo in nogavice. Januarja 2021 je na primer prekmurski portal sobotainfo.com poročal, da je v njihovi statistični regiji spet dovoljeno prodajati spodnje perilo in nogavice, saj se je epidemiološka slika v regiji izboljšala. V regijah s slabšo epidemiološko sliko so morali na primer zapreti gostilne in odpovedati poroke, v regijah z boljšo epidemiološko sliko pa je bila družba bolj odprta, ljudje pa so lahko kupovali tudi spodnje perilo in nogavice.
Veseli december, ko smo lahko jedli kostanj
Za precej posmeha je konec leta 2021 poskrbel ukrep, ki je prepovedoval strežbo hrane in pijače na novoletnih sejmih. To pomeni, da na sejmih takrat niso smeli streči kuhanega vina, so pa lahko prodajali kostanj, ki ga je vlada uvrstila na seznam izjem. Na vprašanje, zakaj kostanj ja, kuhano vino pa ne, je vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar takrat dejala: “Kostanj praviloma jemo med hojo in grdo mečemo luščine po tleh. Tako da je način tukaj popolnoma drugačen kot pri kuhanem vinu, ko se po navadi ustavimo pri stojnici.”
Afera prleški sendvič
Februarja 2021 je bilo zaradi slabih epidemioloških podatkov še vedno prepovedano obratovanje gostiln, restavracij, kavarn, slaščičarn, okrepčevalnic in barov. Takratni minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa se je takrat kljub temu s poslanko SMC Mojco Žnidarič in poslancem SNS Janijem Ivanušo v lokalni gostilni v Ivanjkovcih srečal s predstavniki lokalne skupnosti.
Udeleženci sestanka so sprva dejali, da so pili le radensko in vodo, Žnidarič pa je pozneje povedala, da so bili po koncu sestanka v drugem prostoru na razpolago tudi prleški sendviči, ki so jih lahko udeleženci vzeli za na pot. Minister Počivalšek se je takrat zagovarjal, da odloka niso kršili, saj poslovni sestanki (business-to-business) s hrano in pijačo niso prepovedani. Afera, ki se jo je prijel vzdevek “afera prleški sendvič”, je v opoziciji in v javnosti poskrbela za veliko ogorčenja.
S prijateljem niste smeli na sprehod
Jeseni 2021 je veliko slabe volje prinesel tudi nov vladni odlok, ki je začasno prepovedal zbiranje ljudi. Zbiranje je bilo (razen redkih izjem) dovoljeno le, če je šlo za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva. Tako s prijateljem takrat niste smeli na sprehod, lahko pa ste z njim posedeli v gostilni, če sta oba izpolnjevala pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Rojstni dan ste lahko doma praznovali le s člani gospodinjstva, toda če ste to pravilo kršili, vas policisti niso mogli oglobiti, saj niso smeli vstopiti v vaše stanovanje. Več o teh ukrepih pa preberite v članku S prijatelji ne smete na sprehod, lahko pa greste v gostilno.
Konec tedna so sporočili, da so v ponedeljek maske v šolah obvezne
Janševa vlada je ukrepe pogosto sprejemala v poznih večernih urah in konec tedna. Tako je denimo v petek oziroma v soboto sprejela, da so od ponedeljek v osnovnih in srednjih šolah obvezne kirurške maske ali maske tipa FFP2, ne pa več maske iz blaga. Starši so bili zaradi tega v časovni stiski, številni pa so se spraševali, kje kupiti otroške maske, saj jih je v večini lekarn, prodajaln in spletnih trgovin že zmanjkalo.
Je virus pred volitvami izginil?
Aprila lani, le nekaj dni pred državnozborskimi volitvami, na katerih je sicer močno zmagalo Gibanje Svoboda, pa je vlada Janeza Janše odpravila skoraj vse ukrepe, ki so bili še v veljavi, med drugim nošenje zaščitnih mask v zaprtih prostorih in vzdrževanje fizične razdalje. Maske so ostale obvezne le še v zdravstvu, domovih starejših občanov in socialnovarstvenih zavodih. Pristojne smo takrat vprašali, zakaj so tako odločitev sprejeli pred volitvami. Ustavno sodišče je junija 2021 sicer ugotovilo, da so bili vladni odloki, s katerimi je vlada začasno omejila gibanje ljudi in prepovedala njihovo zbiranje, protiustavni. Protiustavni so bile med drugim policijska ura, prepoved prehajanja regijskih in občinskih meja ter prepoved združevanja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
