Menu Item
Od začetka epidemije do sredine februarja je bilo za hitre in PCR-teste iz proračuna plačanih dobrih 193 milijonov evrov. Zdravstveni inšpektorat je med nadzori točk za hitro testiranje odkril pet izvajalcev, ki sploh niso imeli dovoljenja za opravljanje tega dela. Še več je bilo takih, kjer zdravstveni delavci niso bili usposobljeni za jemanje brisov. Pomanjkljiva higiena rok, neupoštevanje navodil proizvajalca brisov, uporaba istih rokavic za več uporabnikov in druge nepravilnosti so odkrili pri nadzoru. Toda finančnih kazni za zdaj niso izrekli. Sedem evrov iz proračuna davkoplačevalci plačamo tudi za vsak test, ki je bil opravljen nestrokovno.
Bencinska črpalka, zobozdravstvena ordinacija, nakupovalno središče ali vrtnarija: hitre teste nam ponujajo na vsakem koraku. Opravlja jih več kot 700 izvajalcev, še več pa je točk za odvzem brisov. Med izvajalci so praktično vse bolnišnice, zdravstveni domovi ter koncesionarji in okrog 140 zasebnikov. Za opravljanje tega dela morajo imeti dovoljenje za delo v zdravstveni dejavnosti in usposobljene zdravstvene delavce, ki jemljejo brise. A na več testirnih mestih je nadzor pokazal številne nepravilnosti.
Kaj preverjajo inšpektorji?
Za nadzor testirnih mest je zadolžen zdravstveni inšpektorat (ZIRS). V letu 2021 so inšpektorji opravili 69, letos pa 39 nadzorov na točkah, kjer izvajajo hitro testiranje. Preverjali so tako tiste, kjer lahko test opravite brezplačno, kot tiste pri zasebnikih, za katere je treba plačati. Inšpektorji pri izvajalcih preverjajo naslednje: ali imajo dovoljenje za izvajanje zdravstvene dejavnosti; ali brise jemljejo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene v Zakonu o zdravstveni dejavnosti; ali izvajajo Program preprečevanja bolnišničnih okužb; ali vpisujejo rezultate testiranja v register takoj po izvedbi testiranja in potrdila s QR-kodo izdajajo v roku ene ure in ali v register vnašajo točne in pravilne podatke.
Kakšne nepravilnosti so ugotovili na terenu?
Inšpektorji so odkrili pet testirnih mest, kjer izvajalci niso imeli dovoljenja za opravljanje tega dela. Primere, pri katerih je inšpektorat dobil prijave zaradi nestrokovnega dela (na primer nepravilnih odvzemov brisov, neuporabe ali nepravilne rabe zaščitne opreme ipd.), so odstopili v strokovni nadzor Zbornici zdravstvene in babiške nege.
Zbornica je letos prejela 26 prijav, več se jih je nanašalo na iste izvajalce. Pri nadzorih so ugotovili naslednje nepravilnosti: brise so jemali pomanjkljivo strokovno usposobljeni delavci; uvajanje v delo je bilo pomanjkljivo, informacije so si zaposleni izmenjevali med seboj; mentorja, ki naj bi nadziral delo študentov, ni bilo na testirnem mestu; nepravilna tehnika odvzema brisov; neupoštevanje navodil proizvajalca brisov; nedosledna uporaba zaščitne opreme; pomanjkljiva higiena rok; nedosledna uporaba rokavic; rokavice razkužujejo, namesto da bi jih menjavali; uporaba istih rokavic za več uporabnikov; nedosledno razkuževanje pripomočkov in delovnih površin; ni natančne sledljivosti o času, ki je potreben za odčitanje rezultata testa; neustrezno rokovanje z odpadki.
Kakšne kazni so izrekli?
Petim izvajalcem testiranja, ki niso imeli dovoljenja za opravljanje tega dela, je ZIRS izdal odločbo o prepovedi izvajanja testiranja do pridobitve dovoljenja, eni osebi pa prepoved izvajanja dela v zdravstveni dejavnosti do vpisa v register, ki ga vodi Zbornica zdravstvene in babiške nege.
Zbornica nima pristojnosti za kaznovanje, izvaja pa trenutno sedem izrednih strokovnih nadzorov s svetovanjem. Ob ugotovljenih odstopanjih izvajalca pozovejo, da odpravi pomanjkljivosti, dodatno usposobi delavce, izvaja nadzor nad organizacijo in strokovnostjo dela ter da o realizaciji priporočil poroča zbornici. V primeru večjih kršitev ugotovitve odstopijo inšpekciji.
Kaj pa finančne kazni?
Po za zdaj zbranih podatkih ZIRS doslej še ni bila izrečena nobena globa, zakon sicer to omogoča:
Zakon o zdravstveni dejavnosti določa globe v višini od 3.000 do 50.000 evrov, med drugim za pravno osebo, ki opravlja zdravstveno dejavnost brez dovoljenja ali nima zaposlenega zdravstvenega delavca, ki izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti. Če gre za samostojnega podjetnika posameznika ali zasebnega zdravstvenega delavca, znaša globa od 1.000 do 15.000 evrov; odgovorna oseba se v obeh primerih kaznuje z globo od 300 do 5.000 evrov.
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno določa, da se z globo od 2.000 do 26.000 evrov za prekršek kaznuje samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba; kadar opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti, so nam sporočili z zdravstvenega inšpektorata.
Kateri zdravstveni delavci lahko jemljejo brise?
Kompetenco za jemanje brisov imata zdravnik in diplomirana medicinska sestra ter ustrezno izobražen in usposobljen izvajalec zdravstvene in babiške nege. Po sklepu zbornice so to lahko tudi študenti zdravstvene nege po zaključenem drugem letniku, a morajo delo opravljati pod nadzorom mentorja. Na ministrstvu za zdravje med kadri, ki imajo ustrezne kompetence za jemanje brisov, navajajo tudi zobozdravnike. Študentje medicine bi prav tako to delo morali opravljati pod nadzorom mentorja.
Ko smo o njihovi izobrazbi spraševali na terenu, so nam na vseh odvzemnih mestih odgovorili, da so vsi “iz zdravstvenih vod”. V ljubljanskem zdravstvenem domu pravijo, da testiranje izvajajo zdravniki in medicinske sestre, ki so kompetence pridobili že med rednim izobraževanjem, od začetka epidemije pa so zanje dodatno organizirali usposabljanja za jemanje brisov v njihovem simulacijskem centru. V mariborskem zdravstvenem domu pravijo podobno, poleg zdravnikov in medicinskih sester jemljejo brise tudi laboratorijski tehniki. V zdravstvenih domovih na Gorenjskem pa to delajo samo medicinske sestre.
V Medicinskem centru Ljubljana, ki ima koncesijo, pa to delo opravljajo tudi študenti medicine in zdravstvene nege. “Vse osebje je strokovno usposobljeno za pripravo pacienta, pravilni odvzem brisa nazofarinksa in nazalnega testa, pravilno uporabo zaščitne opreme in ustrezno rokovanje z odvzetimi vzorci v skladu z medicinsko prakso,” so zapisali.
Koliko državo stane test?
Za vsak hitri test, ki je za uporabnika brezplačen, izvajalcu testiranja iz proračuna plačamo 7 evrov. Najvišje povračilo stroškov za odvzem brisa za PCR-test je 6 evrov. PCR-teste opravljata Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo ter Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, za vsakega jima ministrstvo za zdravje plača 55 evrov.
Koliko testov je bilo opravljenih?
Od začetka epidemije marca 2020 do 16. februarja letos je bilo opravljenih 14.703.025 hitrih testov in 2.549.602 PCR-testa. Od novembra 2021, ko je testiranje za uporabnike znova postalo brezplačno, se je število testiranj bistveno povečalo. V tednih omikronskega vala je opravljenih po okrog 100 tisoč testov na dan, kažejo podatki sledilnika.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje