Menu Item
Zobozdravstvene ambulante so bile med prvim valom epidemije zaprte najdlje. V javnem zobozdravstvu zato lanski program ni bil izpolnjen, najbolj pa je trpela preventivna dejavnost. Sogovornica, ki dela kot zobozdravnica v ambulanti za mladino in preventivo, opozarja, da bomo posledice zapiranja čutili še dolgo.
Marca lani je tudi v Sloveniji udarila epidemija covida-19, in pri skrbi za zdravje zobovja je največje posledice pustila v preventivni dejavnosti.
Ob zagonu projekta ustnega zdravja, ki ga je Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) pripravila v sodelovanju z NIJZ in študenti dentalne medicine, so zato poskušali opozoriti na odgovornost vsakega posameznika pri skrbi za svoje zobe.
Ustne bolezni so namreč nenalezljive in močno pogojene s socialnimi in ekonomskimi dejavniki, je pred svetovnim dnevom ustnega zdravja opozoril Krunoslav Pavlović, predsednik odbora za zobozdravstvo ZZS. Prav zato je pomembno, da dajemo velik poudarek preventivi.
Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje o ustnem zdravju odraslih iz leta pred začetkom epidemije je pokazala, da med odraslimi, starimi med 18 in 74 let, svoje ustno zdravje kot pozitivno ocenjuje večji delež mlajših odraslih, žensk, bolje izobraženih ter tistih iz mestnega in primestnega okolja.
Sicer pa 60 odstotkov odraslih svoje ustno zdravje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro. Nižjo kakovost življenja zaradi težav z zobovjem pa je zaznati več pri osebah z nižjo izobrazbo, je še pokazala raziskava.
V Sloveniji imamo 72 zobozdravnikov na 100.000 prebivalcev, kar je primerljivo s povprečjem EU. A v Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo, da ZZZS financira le 49 programov na 100.000 prebivalcev, preostali zobozdravniki pa delujejo kot zasebniki.
Delo zobozdravstva je bilo med prvim valom najbolj omejeno
Kakšne posledice je zaprtje zobozdravstvenih ambulant marca lani pustilo na slovenskem zobovju, bo verjetno vidno čez čas. Zobozdravstvo je namreč zaradi velike možnosti izpostavljenosti okužbi s koronavirusom v prvem valu ostalo zaprto najdlje, kar dva meseca, delovala je le mreža nujnih ambulant.
Direktor enega od zdravstvenih domov pri nas je poudaril, da je pomembno razumeti, v čem je zobozdravstvo drugačno od splošnega zdravstva.
“V splošnem zdravstvu imamo stanja urgentno, nujno, akutno in splošno. V zobozdravstvu ni tako. Bolečina v zobu ni urgentno stanje, saj ne pomeni smrtne nevarnosti. V tem primeru ni takojšnjega ukrepanja, saj proti bolečini lahko vzameš tableto,” je dejal.
Tudi med najhujšim zaprtjem so ljudje z urgentnimi stanji lahko vedno obiskali zdravnika, a v zobozdravstvu je drugače, saj klasičnih urgentnih stanj v tem primeru ni.
1.645 zobozdravnikov skrbi za slovensko zobovje, kažejo avgustovski podatki Zdravniške zbornice Slovenije.
Kot je poudaril sogovornik, lahko že vidimo, da je lani koncesionarsko zobozdravstvo v celoti izpolnilo program, javno pa na žalost ne. “Razlog je predvsem odgovornost zobozdravnika do svojih pacientov. V javnem zobozdravstvu si lahko zaposleni veliko lažje privoščijo odsotnost, v pričakovanju, da se morda ne bo odzval pacient ali pa bo lahko na pomoč priskočil kolega. Pri koncesionarjih tega ni.”
Posledice epidemije na zdravje zobovja
Ker program ni bil v celoti izpolnjen, so se posledično kakšne bolezni verjetno razširile oziroma poslabšale. Zobozdravnik Miha Markelj, ki dela kot zasebnik s koncesijo, je omenil, da je mogoče pričakovati bolj razširjeno parodontalno bolezen in večji pojav kariesa, posledično pa tudi večjo potrebo po endodontskem zdravljenju.
Čakalne dobe za prvi endodontski pregled v javnem zavodu so že zdaj vrtoglave. Tudi z napotnico s stopnjo hitro boste nanj v povprečju čakali 322,5 dneva. Za redni pregled je čakalna doba v javnem zavodu na državni ravni povprečno 1.049 dni, pri zasebniku 919 dni.
“Prezgodaj je še, da bi povzela stanje po epidemiji, a posledice zapiranja bomo čutili dolgo,” je opozorila Dušica Novakovska, ki dela kot zobozdravnica v ambulanti za mladinsko zobozdravstvo in preventivo.
Težavo je kot zobozdravnica, ki se ukvarja z mladimi in preventivo, opazila tudi v tem, da zaradi zaprtja šol ni bilo organiziranih prevozov iz okoliških vasi in krajev, ki otroke vozijo v šolo in iz nje. Tako tudi ob ponovnem zagonu dela v ambulantah vseh otrok tja še nekaj časa ni bilo.
Zaradi epidemije manj odkritih rakov ustne votline
Leta 2020 so na Kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC opazili kar 30-odstotno zmanjšanje novoodkritih rakov.
Na podlagi tega skrb vzbujajočega podatka je decembra lani začela teči akcija preventivnih pregledov ustne votline. Vključile so se štiri zobozdravstvene ambulante, v katerih so pregledovali izključno sumljive spremembe na ustni sluznici.
Preventivni pregledi so potekali zunaj običajnega ordinacijskega časa ambulant, namenjeni pa so bili predvsem tistim brez izbranega osebnega zobozdravnika.
Rak ustne votline – preventivni pregled vam lahko reši življenje
??????? ? ?????? ???????Na četrtem dogodku v živo bomo spregovorili o tem, kako je vsaka sprememba v ustih, ki izstopa iz sijoče sluznice, potrebna pregleda.Govorili bomo o:? pomenu preventivnih pregledov;? najpogostejših vzrokih za nastanek raka ustne votline;? tem, kateri so prvi znaki raka ustne votline;? tem, kako poteka zdravljenje raka ustne votline;? psihičnih vplivih na ustno zdravje ter? alkoholizmu in kajenju kot glavnima vzrokoma za pojav raka ustne votline.Z nami bosta:?⚕ ?????. ??. ????? ???š??, ??. ????. ???., specialist maksilofacialne in oralne kirurgije, ki se bo osredotočil na rak ustne votline in?⚕ ??. ??????? ??????????ć, ??. ???., specialistka psihiatrije, predstojnica Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani.❓Po uvodnem delu ste vljudno vabljeni k postavljanju vprašanj, da skupaj razrešimo dileme glede ustnega zdravja. Vprašanja lahko v naprej zapišete v razpravo dogodka.Dogodek povezuje ??š ???č????? – improvizator, scenarist, igralec in gledališki pedagog.
Posted by Ustno zdravje on Wednesday, January 20, 2021
Pregledi pri zobozdravniku so pomembni tudi zato, ker naj bi bili pogostejši kot obiski pri specialistih, ki jih obiščemo, ko že imamo neko težavo. Zobozdravnik pa lahko prvi opazi in opozori na spremembe v ustni votlini.
Z ustnim zdravjem so povezane bolezni srca in žilja, zapleti med nosečnostjo, presnovne motnje (sladkorna bolezen), avtoimunska obolenja, bolezni dihal in celo Alzheimerjeva bolezen.
Brez večjih težav pri upoštevanju varnostnih ukrepov
“Kar zadeva upoštevanje varnostnih ukrepov, lahko rečem, da so bili pacienti vestni, in nisem imela primerov, v katerih bi morala koga zavrniti zaradi znakov prehlada. Dobro varovalo je tudi vstopna točka, na kateri se dodatno preverja, kdo vstopa v zdravstveno ustanovo,” je povedala Novakovska.
Podobno izkušnjo je imel tudi Markelj. “Zavrnil nisem niti enega pacienta, saj so na termine prišli le tisti brez bolezenske simptomatike. Ljudje so upoštevali varnostne ukrepe in so vestno sporočali, če so zboleli.”
Kako skrbeti za ustno zdravje?
Seveda je pri skrbi za ustno zdravje najpomembnejše redno umivanje zob najmanj dvakrat na dan, priporočljiva pa je zobna pasta, ki vsebuje fluoride. To je najučinkovitejšo sredstvo za preprečevanje nastanka kariesa, ki je ena najpogostejših bolezni v ustni votlini. Zobozdravniki priporočajo, da zobna pasta vsebuje 1.450 PPM (delcev na milijon) fluoridov.
Zobe ščetkamo od dlesni proti zobu, ne smemo pa pozabiti na uporabo zobne nitke ali medzobnih ščetk.
“Paziti moramo tudi pri vnosu sladkarij in sladkih pijač, zobozdravnika pa moramo obiskovati redno, ne šele takrat, ko začutimo bolečino,” je še opozorila Novakovska.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje