Menu Item
V ljubljanski porodnišnici so v zadnjem letu in pol izvajali raziskavo o vplivu covida-19 na potek nosečnosti, v katero so vključili približno sedemsto žensk, ki so med nosečnostjo prebolele omenjeno bolezen. Z vodjo porodnega oddelka smo se pogovarjali, kaj kažejo preliminarni rezultati. Poudarila je, da večina nosečnic covid-19 preboleva blago, vendar so v tem času spremljali tudi šest žensk, pri katerih so se pojavili resni zapleti. Ena od njih je umrla, ena pa je potrebovala zunajtelesno črpalko za oksigeniranje krvi.
V ljubljanski porodnišnici so v zadnjem letu in pol izvajali raziskavo o vplivu bolezni covid-19 na potek nosečnosti in poroda. Preliminarni rezultati kažejo, da večina nosečnic okužbo preboleva blago ali celo asimptomatsko, kljub temu pa je tveganje za hujši potek bolezni pri nosečnicah tri- do štirikrat večje kot pri enako starih nenosečih ženskah, pravi vodja porodnega oddelka Mirjam Druškovič. “Ravno ta starostna skupina, v katero sodijo nosečnice, pa je tista, pri katerih so bile okužbe v drugem in tretjem valu najpogostejše in precepljenost najnižja,” opozarja sogovornica. Kot kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je precepljenost v starostnih skupinah od 25 do 39 v povprečju manj kot 40-odstotna.
V omenjeno raziskavo, ki jo je porodnišnica izvajala v sodelovanju z inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo, s kliničnim oddelkom za žilne bolezni ter ostalimi porodnišnicami v Sloveniji, so vključili približno 700 žensk, ki so med nosečnostjo prebolele bolezen.
Šest hujših potekov bolezni, ena nosečnica umrla
Med njimi so v tem času obravnavali šest nosečnic s težjim potekom bolezni, od katerih je ena konec decembra lani umrla. Stara je bila 26 let in brez predhodnih kroničnih bolezni. Edini dejavnik tveganja pri njej je bil po besedah Druškovič prekomerna telesna teža. Potem ko je zbolela z vročino, kašljem, bolečinami v žrelu in bruhanjem, se je njeno stanje zelo hitro poslabšalo in samo tri dni pozneje so ji diagnosticirali covidno pljučnico. Zaradi slabega stanja so nosečnost v 32. tednu prekinili s carskim rezom. Nekaj več kot mesec dni pozneje pa je zaradi srčnega zastoja umrla.
“Ko smo v preteklosti zaradi težjega poteka gripe morali predčasno prekinili nosečnost, se je porodnicam načeloma stanje izboljšalo. Pri covidu-19 pa ni bilo tako,” opozarja zdravnica. “V tretjem trimesečju je namreč imunski odziv telesa nosečnice specifičen in gre v smer vnetnega stanja, citokinski vihar, ki ga povzroči koronavirus, pa takšen odziv še potencira.”
Podobno je bilo tudi pri preostalih petih nosečnicah, ki so prebolevale hudo obliko bolezni. Eno od njih so morali priklopiti na zunajtelesno črpalko, s katero so ji oksigenirali kri, štiri so intubirali, saj so potrebovale mehansko ventilacijo. Pri vseh so morali nosečnost predčasno zaključiti.
Najbolj tvegana okužba v tretjem trimesečju
Štiri od omenjenih šestih žensk so bile mlajše od 36 let, le tri med njimi so imele indeks telesne mase nad 30, samo ena je imela predhodno diagnozo (avtoimunske) bolezni. “Tisto, kar pa je bilo skupno vsem ženskam, je bila višina nosečnosti v času okužbe,” pojasnjuje Druškovič. “Z večjim tveganjem za težji potek bolezni se soočamo, ko ženska zboli na začetku tretjega trimesečja, med 28. in 32. tednom. V tem primeru lahko zelo hitro bolezen preide od zgodnje faze, viroze, v fazo covidne pljučnice.”
Dejavniki tveganja za težji potek bolezni so sicer pri nosečnicah podobni kot v splošni populaciji – starost nad 35 let, povečan indeks telesne mase, predhodna kronična obolenja, kot sta hipertenzija in sladkorna bolezen. “Smo pa še vedno precej bosi glede napovedovanja, pri kom bo bolezen dejansko potekala v težji obliki. Predvidevamo, da je to povezano z genetiko in imunologijo, a o tem še ne vemo dovolj.”
Zdravnica zato nosečnicam svetuje, da se pravočasno cepijo, saj s tem morebitni hujši potek bolezni preprečijo. Glede na izkušnje je dobrodošlo, da so precepljene že pred 28. tednom, dodaja sogovornica.
“S tem zagotovijo zaščito ne le zase, ampak tudi za novorojenčka, saj se protitelesa prek posteljice prenesejo tudi nanj. Novorojenček ima namreč po rojstvu slabo razvit imunski sistem, tako da je zaščiten le prek matere.”
Določena protitelesa, tako imenovana IgA protitelesa, prehajajo tudi prek materinega mleka, zato zdravniki zelo spodbujajo dojenje.
Okužba novorojenčka malo verjetna
Na vprašanje, ali se novorojenčki pri porodu lahko okužijo, če je mama takrat pozitivna na koronavirus, Druškovič odgovarja, da je to sicer mogoče, a se zgodi le izjemoma – pa tudi takrat, glede na dosedanje izkušnje, bolezen pri novorojenčku poteka zgolj z blagimi simptomi ali celo brez njih. Tudi vsi otroci, ki so bili s carskim rezom rojeni šestim najtežje bolnim nosečnicam, se ob porodu niso okužili z virusom.
Porodnice, ki so v času poroda okužene s koronavirusom, sicer rojevajo v tako imenovani rdeči coni, kamor partner zaradi preventivnih ukrepov že vse od začetka epidemije ne sme. Kot smo poročali že pred časom, je bila za marsikatero takšna izkušnja težka, in tiste, ki niso rodile prvič, so opisovale, da je bil porod v takšnih razmerah zanje bolj naporen. Druškovič pravi, da se v porodnišnici zavedajo, da ženskam prisotnost partnerja veliko pomeni, vendar pa se zaradi vdora koronavirusa na oddelek oktobra lani strogo držijo pravil zaradi zaščite tako nosečnic kot osebja. Kljub temu po njenih besedah v tem času niso zaznali več porodov s carskim rezom.
Porodnice, ki med porodom oziroma deset dni pred tem niso bile pozitivne na koronavirus, lahko v ljubljanski porodnišnici ves čas poroda spremlja partner, ki pa mora izpolnjevati pogoj PCT.
Več sproženih porodov
Precej nosečnic, ki so prebolele covid-19, je predvsem na začetku epidemije poročalo, da so jim sprožili porod na rok, kljub priporočilu, da pri zdravi ženski in plodu s sprožanjem poroda počakajo deset dni čez rok. Razlog za to je bila bojazen, da covid-19 vpliva na razvoj posteljice in rast ploda. “Glede na študije se pri nosečnicah, ki so prebolele covid-19, pogosteje pojavi preeklampsija, bolezensko stanje, ki se kaže s povišanim krvnim tlakom in prisotnostjo proteinov v urinu. Vzrok za to je povezan z razvojem posteljice,” pojasnjuje zdravnica in dodaja, da je bilo pri prebolevnicah res več sproženih porodov. “Vendar pa nismo ugotovili, da bi bilo to pri nosečnicah, ki niso imele zapletov v nosečnosti, nujno potrebno. Tudi v priporočilih, ki jih ravno pripravljamo, tega več ne bo.”
Nosečnice oziroma porodnice, ki so bile vključene v študijo, so pregledali tudi šest tednov po porodu, saj jih je zanimalo, ali se bodo spopadale s tako imenovanim dolgotrajnim covidom. “Simptom, ki je najbolj izstopal, je bila utrujenost. Vendar pa težko rečemo, ali je to res posledica prebolele bolezni ali materinstva,” je previdna Druškovič.
Tudi porasta duševnih težav in poporodnih depresij pri mladih mamah v tem času v primerjavi s časom pred epidemijo niso zaznali. “Seveda so bile nosečnice v akutni fazi bolezni prestrašene, a že na naslednjem pregledu je bilo bolje. Nasploh smo bili na začetku te epidemije vsi prestrašeni, tudi nosečnice. Zdaj je lažje, veliko več že vemo o bolezni in vplivu na nosečnost. Razmere so se umirile, sprejeli smo ta način življenja.”
Čeprav so zapleti relativno redki in večina nosečnic s prebolevanjem covida-19 nima težav, vendarle ostaja glavna naloga zdravstvenega sistema, da pravočasno prepozna tiste, pri katerih obstaja večje tveganje za težji potek bolezni, še poudarja zdravnica.
Druškovič nosečnice poziva, naj bodo pozorne na morebiten pojav simptomov okužbe, predvsem na težko dihanje. V tem primeru naj obiščejo osebnega zdravnika oziroma izbranega ginekologa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!